Tekmovanje je bilo organizirano v lepem mestecu Brasov. Hotel na zelo visokem nivoju, tudi dvorana, lepo urejena. Malce je pešal urnik in določene druge organizacijske nianse. Evropsko prvenstvo za starejše mladince je bilo zelo zanimivo. Prvaka sta postala zasluženo Estonca. Moja varovanca Vedran Sraga in Iva Risek sta končala tekmovanje na 25. mestu in ostala tik pod mejo za ¼ finale. Naša državna prvaka Jure Bergant in Ana Mesec pa na 34. mestu. Glede na vetrove, ki so pihali na tekmovanju, sta se oba para zadovoljivo dobro odrezala. Menim, da sta Jure in Ana v zadnjem letu zelo napredovala in bi si skupaj z Vedranom in Ivo zaslužila direktno uvrstitev med 36, brez redancea. Vendar imata oba para v primerjavi s finalisti tudi dve pomanjkljivosti: 1. ne borita se dovolj in 2. ureditev oziroma look nista dovolj profesionalna. S tem merim predvsem na obleke in ureditev plesalk. Tako drago kot izgledaš, tako te lahko bolj ali manj kompetentni sodniki tudi ocenijo. In takih je bilo na tej tekmi precej, če ne celo večina. Vendar mislim, da s pravim pristopom lahko v prihodnje opravita oba para precej več. Naša državna prvaka Jure Bergant in Ana Mesec sta na evropskem prvenstvu za starejše mladince zasedla 34. mesto.
Naša tekma je bila kategorije – že videno. Nič posebnega, še ena tekma profesionalne divizije. V polfinalu smo ostali trije pari, ki smo po tihem upali na kakšno mesto na repu finala. Italijana Canizzaro-Pittalis, Avstrijca Garbuzov-Menzinger in midva. Vendar so v finalu bili mlajši, mogoče telesno vitkejši pari, ki so nedavno prišli iz amaterjev in so še v polnem tekmovalnem zagonu. Mogoče bi kateri od nas treh lahko brez težav zamenjal katerega od finalnih parov. Tu merim predvsem na par iz Romunije. To je pač že neka stalnica, domači par, ki je prvič in zadnjič v finalu velikega tekmovanja. Ponavadi taki pari tudi hitro poniknejo in se s tem sploh nima smisla obremenjevati. Če se recimo spomnim lanskega in predlanskega prvaka iz Italije. Nekaj zelo podobnega. Miša Cigoj je s soplesalko Niko Bagon na svetovnem prvenstvu v desetih plesih pristal na osmem mestu.
Najina forma je nekje v srednji fazi, v zadnjem obdobju sva se posvečala bolj tehničnemu treningu, s tem povezan je tudi najin mirnejši performance. Pa tudi dejstvo, da tak trening ni fizično intenziven, posledično pogojuje najino formo. Sam imam po tehtnici sedem kilogramov preveč, vendar verjamem, da bom ob pravem času pri zamenjavi trening plana odvečne kilograme z lahkoto izgubil. Vedno dokler si pripravljen stopiti na tekmovalni parket, je vedno nova priložnost, nov izziv in nova tekma. Dejstvo plesnih tekmovanj je +-10 mest. Vsak rezultat lahko različne oči različno interpretirajo, zame so rezultati samo interpretacija nečesa. Na koncu šteje samo, kdo zmaga in kolikokrat. Pa še to se potem sčasoma pozabi. (je za naš portal komentiral udeležbo na svetovnem prvenstvu v desetih plesih plesalec in trener Miša Cigoj, ki je s soplesalko Niko Bagon zasedel osmo mesto med skromnim številom tekmovalnih parov. Tekmovalo jih je samo šestnajst, glavni sodnik pa je bil predsednik Plesne zveze Slovenije Drago Šulek. V Brasovu v Romuniji se je odvijalo tudi evropsko prvenstvo v standardnih plesih za starejše mladince, kjer sta Jure Bergant in Ana Mesec zasedla 34. mesto, Martin Mestek in Zala Fuks pa sta si delila sedemintrideseto do osemintrideseto mesto. Tekmovalo je 49 plesnih parov, med sodniki pa ni bilo slovenskega.)
