"Coppélia pa je stara predstava, ki jo je servirala ustanova brez denarja, direktorja, programske vizije, politične podpore in posodobljene javnokulturne modeliranosti. Skoraj brezsramna nizkost zasilnih rešitev – Coppélii sledi prastara Vesela vdova – je posledica agonije gledališča, ki ga država Slovenija očitno ohranja pri življenju za pogrevanje "veselosti"." (zaključek kritike baleta Coppélia na Montmartru ljubljanskega baleta Jureta Doboviška v časniku Delo)