Ko se orientalski ples združi s sodobnim, dobimo uspešnico

Lunin sin v objektivu fotografa Mihe Mallyja.

Po premieri, ki je bila 10.11.2012 in ponovitvi 17.11.2013 v KUD Franceta Prešerna, smo doživeli drugo ponovitev plesne pravljice Lunin sin, v nedeljo, 14.4.2013, v Centru kulture španski borci. Avtorica Vesna Jevšenak je šolana plesalka (izrazni ples, indijski ples, orientalski ples in flamenko). Že na premieri je bilo videti, da je oder v KUDU FP za plesno predstavo premajhen in je ples utesnjen, v tej dvorani pa je ples dobil dovolj prostora. Običajno je tako, da plesno predstavo zasnuje koreograf, pa bi si potem želel, da kritik in gledalci opazijo tudi tisto sporočilo, o katerem predstava govori sama zase in ni le napisano pojasnilo v gledališkem listu.

Tokrat je zadeva drugačna. Vso filozofijo, zgodbo in ozadje zgodbe je domislil psiholog Dušan Enova, scenarijsko pa jo je dodelala Eva Mahkovič. Plesalci društva Salam Ghazeea pod vodstvom Vesne Jevšenak so se lotili zahtevne naloge, saj z ljubitelji postaviti tak projekt, kot je zgodbo udejanjiti s plesnim jezikom, zahteva veliko znanja, dela, vaj, ponavljanja, pa tudi odrekanja. Čeprav so to predvsem orientalske plesalke in plesalec salse, so se lotili uprizarjanja zgodbe, ki zahteva tudi drugo plesno znanje.

Pametna odločitev Vesne Jevšenak, da je k sodelovanju povabila koreografinjo sodobnega in izraznega plesa Uršo Rupnik, saj je le tako imela kljub temu, da ima za sabo tudi ona znanje izraznega plesa, čas zase – za suverenost v svoji vlogi, za kar pa vsak solist potrebuje zunanje oko. Nadvse posrečena je vloga režiserja Urbana Zorka, da je teksta ravno prav in ravno na pravih mestih, svojo čarobnost dodata tudi megla in luč, avtor glasba pa je Peter Žargi. Ob tem, da so orientalske plesalke, so se odlično znašle tudi v drugih vlogah, kjer je ples drugačne narave. Vesna Jevšenak je v svoji vlogi Lune blestela izrazno interpretativno. Ostali so bili v svojih vlogah suvereni, Lunin sin (Tomaž Baus) pa kot naročen za to vlogo. Ciganska princesa bi za svojo vlogo potrebovala več plesnega znanja.

Predstava, ki nagovarja vse generacije, morda prav zato, ker je skozi zgodbo vse jasno, razumljivo, obenem pa skozi predstavo pronicajo simbolna sporočila, ki jih Dušan Enova združuje že v svoji pesnitvi – z naslovom Lunin sin. Pesnitvi, ki je idejna podlaga predstave in opisuje pot osebne rasti "Luninega sina", ki mora živeti s kronično boleznijo. Vredno ogleda, vredno ponovitev, vredno nadaljevanja tovrstnega sodelovanja strokovnjakov z različnih področij, kompletiranje njihovega znanja zato, da dosežemo umetniški učinek na gledalca.