"New York me je dolgo časa vlekel zaradi samih ‘klasov’, plesnih učiteljev in koreografov, potem pa sem ugotovila, da se tam tako dobro počutim zato, ker ljudje vedo, da morajo sami nekaj narediti, če želijo, da se to res zgodi. Ko sem ponotranjila to razmišljanje in iz neplodnega čakanja preklopila preprosto na delo, sem videla, kako veliko se lahko zgodi, če preprosto samo delaš, delaš in delaš. V New Yorku ni ministrstva za kulturo, ki bi razporejalo denar, plesalci ne tarnajo, ker nimajo podpore, preprosto morajo narediti tako dobro predstavo, da požanjejo dober odziv, potem se jim odprejo nove poti." (je za portal siol.net razmišljala plesalka, koreografinja, pedagoginja in ustanoviteljica skupine Kjara’s Dance Project Kjara Starič, ki je prepričana, da bi manj govorjenja in več akcije prineslo pravo revolucijo, saj plesnega potenciala pri nas ne primanjkuje)
