Potreba po nadomestitvi manjkajoče plesalke Veronike Tököly je prikazana s prošnjo občinstvu, da jo nadomesti. Občinstvo čuti potrebo po pomoči v izrednih razmerah, zato se solo prelevi v duet z občinstvom, ki ne sodeluje le naključno, temveč sledi korakom predstave in je vodeno. Sodelujoči imajo občutek varnosti, ki jim omogoča so-delovanje, manjkajoča plesalka pa je še vedno referenčna točka predstave, kar pomeni, da mora občinstvo zavzeti položaj udeleženca in ne le opazovalca. Občinstvo postane ključen del predstave. Občinstvo je Veronika. Brez občinstva, ki se prelevi v nastopajoče so-ustvarjalce predstave, se predstava ne more zgoditi.
Predstava v slovenskem prevodu Skupaj popoln(om)a sama poudarja občutek samote, čeprav je spomin na dvojino še vedno zelo prisoten. Predstava se je po naključju, zaradi poškodbe druge plesalke Veronike Tököly, prelevila v solo in v središče postavila občutek praznine, v kombinaciji s pogrešanjem in jezo. Plesalka ni razočarana nad manjkajočo osebo, ampak prej ogorčena nad okoliščinami, ki so pripeljale do take situacije. Ob tem poudarja koncept prilagoditve na nepričakovane situacije ter kako se včasih po naključju iz katastrofalnega dogodka lahko rodi nekaj popolnoma magičnega. (razmišljata avtorja predstave 2gether al(l)one Jerca Rožnik Novak in Johannes Randolf ter vas vabita na ogled ponovitev, ki se bosta zgodili 23. in 24. 2. ob 20.00 v Plesnem Teatru Ljubljana.
Predstava je nastala v okviru evropskega projekta EU Be SpectACTive! 2. Vanj so vključeni evropski festivali, gledališča, univerze in raziskovalni center s ciljem poglobitve vezi med umetniki, kulturnimi organizacijami in občinstvom.)