Janez Janša se dokončno poslavlja!

Janez Janša oziroma v originalu Emil Hrvatin je Masko vodil dvaindvajset let. (Foto: arhiv Parade plesa)

Tretja in zadnja številka v seriji prazničnih Mask ob 100. obletnici prvega izida in 200. številki je skupna številka revije Maska in že ugaslih sestrskih revij Frakcija iz Zagreba in Teorija koja hoda iz Beograda. S to simbolično gesto se poklanjamo skupni zgodovini vseh treh revij, ki smo jo imeli v omejeni obliki priložnost počastiti na septembrskem simpoziju Prekarnost ali samoupravljanje. Na njej smo gostili mnogotero pomembno gostjo in gosta, vse s področja nekdanjega jugoslovanskega prostora, ki zdaj v mnogih primerih delujejo iz izseljenstva in so pomembno prispevali k obstoju in kvaliteti vseh treh revij in mednarodno zaznamovali področje teorije sodobnih scenskih umetnosti.

Maskin teaser


Maska je bila njihovo igrišče, zaradi njih je (bila) mogoča. Na praznovanje smo jih povabili, ker na nek način so Maska. Zahvaljujemo se jim, so naša luč za to prekarno prihodnost. V tej številki boste med drugim lahko prebrali njihova kritična razmišljanja o historičnih vidikih samoupravljanja med umetniki in alternativci v nekdanji Jugoslaviji; uvide o bližinah in prepadih med pojmoma samoupravljanje in prekarnost in časoma, ki sta ju porodila; aktualna premišljevanja o delu v umetnosti v času koronakrize; o konceptu skrbi in radikalnih oblikah upora s samoizničenjem v času neodpravljivih družbenih razlik. Četudi ne moremo reči, da se je naše tokratno premišljevanje o tem, kaj vse iz naše skupne preteklosti lahko uporabimo in pospešimo, da bomo dospeli do neke boljše prihodnosti, končalo samo optimistično, ta številka nosi naslov Jugofuturizem.

Naslovnica 200. številke revije Maska

Ne gre za nostalgijo, ampak skupno smer in smisel, ki je morda bolj zagonetna kot globaliziran in unificiran zahod, vsekakor pa bolj zanimiva, saj vidi center iz manjšinske perspektive. (so zapisali v uredništvu revije Maska in dodajajo, da je ta številka Maske posebna vsaj iz dveh razlogov, zaključuje praznično trilogijo 200. številke, obenem pa je tudi zadnja številka, ki sta jo skupaj uredili Alja Lobnik in Pia Brezavšček. Alja Lobnik z aprilom nastopi mandat direktorice zavoda Maska, s čimer se poslavlja dolgoletni direktor in umetniški vodja zavoda Janez Janša.

Slovo Janeza Janše in pozdrav Alje Lobnik

Janez Janša oziroma v originalu Emil Hrvatin se seli v Berlin, kjer predava na eni od umetniških akademij, ustvaril si je tudi novo zasebno življenje z naraščajem. Emil se je rodil na Reki, v Ljubljani je študiral režijo, direktor Maske pa je postal leta 1999. Poročen je bil s t. i. medijsko ekspertko Sandro Bašič Hrvatin, s katero ima dva otroka.

Žiga Kariž, Emil Hrvatin in Davide Grassi kot Janezi Janše

Leta 2007 se je skupaj z vizualnim umetnikom, Ljubljančanom Žigo Karižem, in italijanskim umetnikom iz Bergama, ki živi v Ljubljani, Davidom Grassijem, odločil za spremembo imena in vsi trije so se preimenovali v Janeza Janšo. Ob tem je nastala tudi knjiga Name Readymade. Žiga Kariž je leta 2012 spremenil ime in priimek nazaj v svoj original. Emil Hrvatin kot Janez Janša vztraja, a samo pri nas, na Hrvaškem sprememba imena v ime politične osebe menda ni možna. V Berlinu mu torej ostane sloviti Kennedyjev stavek: “Ich bin ein Berliner.”

Drive in Camillo je bila predstava, na katero si se moral nujno pripeljati z avtom, oder je bil na parkirišču na ploščadi pred tedanjo Iskro in Ljubljansko banko. Med stolpnicama pa je bila razpeta pajkova mreža. Emil je s plesalci raziskoval notranjo logiko delovanja Gledališča spomina italijanskega renesančnega genija Giulia Camilla, mi pa smo opazovali dogajanje iz avta. Resnični ‘drive in’. (Foto: arhiv Parade plesa)

Srečno, Janez &Emil. In hvala za izkušnjo snemanja dokumentarca tvoje predstave Drive in Cammillo pred, hm, enaindvajsetimi leti.)