Ko smo se že veselili, da bomo končno doživeli online premiero Carmine Burane, je le-ta zavoljo desetdnevnega ‘lockdowna’ znova prestavljena.
Ekipa mariborskega baleta pripravlja Carmino Burano že slabo leto, pa še ni doživela premiere. Zdaj, ko smo že skoraj prišli do 9. aprila, ko naj bi se zgodila online premiera, je zaprtje države od 1. do 12. aprila znova povzročilo prestavitev ogleda. Plesalci s koreografom Edwardom Clugom na čelu vzdržujejo svojo formo, predstava je postavljena, kostumi skreirani. Vsi so/smo nestrpni na ponoven dvig zavese in predstavitev težko pričakovane Carmine Burane, ki bi bila skupaj z že videno Stabat Mater del baletnega večera načrtovanega za premiero lani novembra. Po začetku drugega vala pa se je SNG Maribor odločil, da Carmino Burano zaradi epidemioloških okoliščin izvedejo samostojno.
Na spletni strani mariborskega baleta o razmišljanjih Edwarda Cluga preberemo: “Clug se v svoji značilni avtorski poetiki loteva svojega navdihujočega koreografskega raziskovanja srednjeveških misterijev življenja in različnih perspektiv na življenje, ki so bile tudi v pregovorno ‘mračnem’ srednjem veku pogosto zelo liberalne in pravzaprav identične sodobnemu hedonizmu.
Ključni vizualni element, ki ga Clug razširja v pomenljivo koreografsko dimenzijo, je krog, ki je kot geometrijski lik najenostavnejša in obenem najpopolnejša stvaritev narave (v krožni obliki najdemo zvezde, planete, v krožni oziroma elipsoidni obliki se gibljejo tudi nebesna telesa), prav tako pa je krog simbol ontološke popolnosti in zaokroženosti, tj. prehajanja življenja v smrt in obratno, kot nakazujejo številni alkemijski simboli in emblemi bodisi vzhodne ali zahodne ezoterične tradicije. Krog s svojim središčem kot principom gnoze (spoznanja) za plesalce deluje kot iniciacijski moment, in sicer kot prapočelo plesnega (in s tem tudi družbenega) kolektiva, ki gledalca ob kontinuiranem glasbenem stimulusu Carla Orffa popelje skozi različne stadije življenja, energetska stanja in psihične arhetipe. Skozi Clugovo ekspresivno mojstrsko pisavo se tako na odru udejanja nekakšna evolucija življenjske poti, ki jo pomenljivo začrtujeta sili odboja in privlačnosti, ki jo koreograf v ustvarjanju novih ritualov življenja (in postopni simbolni oddvojitvi ljubezenskega para kot nove civilizacijske ‘pracelice’) v obliki alegorije podkrepi s pevsko invokacijo besedil iz tega znamenitega srednjeveškega kodeksa, pri tem pa ustvari pravzaprav vse pogoje za globoko in intenzivno duhovno izkušnjo življenja skozi sintezo glasbene, besedne in plesne umetnosti.”
Fotografije, ki so nastale pred dnevi izpod rok plesalca in zdaj že dolgoletnega hišnega fotografa Tiberiuja Marte, pričajo, da bo to znova ena od vizualno atraktivnih Clugovih predstav. O ostalem pa tudi ne gre dvomiti in srčno si želim, da se kmalu prepričamo, kaj je skreirala mariborska ekipa. Na odru bodo plesali: Catarina de Meneses, Tijuana Križman Hudernik, Metka Masten, Evgenija Koškina, Tetiana Svetlična, Ema Perič, Hristina Stoycheva, Asami Nakashima, Mirjana Šrot, Satomi Netsu, Olesja Hartmann Marin, Mina Radaković, Monja Obrul, Tea Bajc, Ines Urošević, Mircea Golescu, Tiberiu Marta, Yuya Omaki, Alexandru Pilca, Sytze Jan Luske, Gaj Žmavc, Davide Buffone, Matteo Magalotti, Jan Trninič, Tomaž Golub, Tim Dolinšek, Luka Ostrež, Lucio Mautone in Maro Vranaričič. Edwardu pa stoji ob strani standardna kreativna ekipa: scenograf Marko Japelj, kostumograf Leo Kulaš, oblikovalec luči Tomaž Premzl in asistenta koreografije Matjaž Marin ter Sergiu Moga.
Naj se torej premiera zgodi čim prej!
