"Na splošno nam je Amerika odkrila neke druge poglede na ples in tudi na življenje na sploh. Amerkanci ples jemljejo bolj skozi sproščeno druženje in ne toliko skozi tekmovanje. Se mi zdi, da drug drugemu uspeh bolj privoščijo in se vsakega tudi najmanjšega uspeha izredno veselijo. Ko smo bili na banketu, kjer so podelili tudi denarne nagrade in plesne štipendije, so se vsi družili kot ena velika družina. Bilo nas je preko tisoč in to je bilo rajanje, in rajali so vsi, plesalci, starši, sodniki in trenerji, ki so se veliko pogovarjali med seboj. Presenečen sem bil nad sodniki, ki so delovali kot vsi ostali, brez vzvišenosti in samopomembnosti, ki krasi slovensko sodniško srenjo. Se slikali se pogovarjali in pogovarjali. Res jih je bilo lepo videti tako srečne in očitno brez vseh skrbi." (navdušeno pripoveduje Dušan Vodlan, trener in športni direktor PK Lukec po vrnitvi iz Amerike, kjer sta njegova sinova Luka in Sebastijan pobrala več zlatih kolajn na ameriških tekmovanjih v Providencu in Orlandu)
