Za mano so zelo intenzivni štirje dnevi evropskega prvenstva v street disciplinah hip-hopu, electric boogieju in breakdanceu. Glede na to, da sem zadnjih deset let sodila praktično samo svetovna prvenstva, se niti ne spomnim, kdaj je bilo moje zadnje evropsko. Zadnje moje svetovno prvenstvo je bilo pred dvema letoma v Kopenhagnu na Danskem, še prej pa 2015. ravno tako v Riminiju. Nekaj let nazaj v Gradcu, še malo dalj nazaj pa je bil legendarni Bremen v Nemčiji, ki je naredil velik preskok v tekmovanjih street disciplin.
Protokol na tekmovanjih je kar podoben, malo se spreminjajo pravila, dodajajo nove discipline (predvsem HH battli, ki so zadnja leta zelo popularni med plesalci), dodatna plesišča. Hkrati tekmovanje poteka tudi na treh plesiščih, ko je to mogoče, da se kar najhitreje opravijo kvalifikacije (otroci, juniorji, odrasli). Govorimo tudi o številki preko 100, celo 138 tekmovalcev v eni kategoriji, pa se je treba uvrstiti med najboljših šest, da rezultat nekaj šteje. Konkurenca pa je seveda zelo velika. Na letošnjem EP je bilo prijavljenih 2500 tekmovalcev iz 16 držav, kar seveda ni malo.
Slovenska reprezentanca se je odrezala več kot odlično. Lahko smo povsem zadovoljni z rezultati. Vsak tekmovalni dan se je pela Zdravljica, tudi večkrat zapored. Domov so naši plesalci odnesli kar nekaj zlatih medalj, prve tri članske HH formacije, kar je paradna disciplina hip-hopa, so bile nepremagljive, prav tako male skupine (do sedem plesalcev). Mladinski HH pari 1. in 3. mesto, otroci HH fantje 1. mesto, HH battle otroci 2. mesto, mladinci III. mesto, EB popping solo otroci 1. mesto, člani 2. mesto, break dance crew 1. in 3. mesto, pa gotovo sem še kakšno dobro uvrstitev izpustila. Predvsem bi izpostavila poleg članskih formacij in malih skupin 2. mesto v članski kategoriji electric boogija, ki ga je dosegel Samo Kos Polutak, kar je naravnost legendarno. Samo je začel s tekmovanjem v EB leta 2002 na DP, dolga leta dosegal odlične rezultate na mednarodnih tekmah, leta 2003 je bil svetovni prvak, 2014 evropski prvak in potem še enkrat, letos pa po toliko letih spet, da je mlade potegnil za seboj, spet 2. mesto na EP, kar je dejansko pravi čudež in zasluženo naziv legende ter odličnega primera, kako dolgo lahko plešeš in dosegaš visoke rezultate na mednarodnih tekmah.
Izpostavila bi tudi Dejana Zečeviča in Dejana Gregla, ki sta kot starejša tekmovalca tekmovala celo v break dance skupinah in dosegla 1. ter 3. mesto s svojima skupinama. To so resnično svetli primeri trenerjev in tekmovalcev, ki z veliko ljubeznijo in vztrajnostjo vodijo mlajše za seboj ter dajejo velik prispevek k razvoju slovenskega plesa.
Street discipline so atraktivne, sodobne, se nenehno nadgrajujejo. Novi koraki, novi stili, plesne tehnike, ki nastajajo dnevno v dvoranah, na ulici, z novo glasbo, se gotovo odražajo tudi na tekmovališču. Zadnjih 15 let so te discipline postale najbolj številčne in svetovno popularne. Letos poleti sem sodila svetovni pokal v Južni Koreji, ki je v street plesih naredila izjemno velik preskok in je skoraj vsako leto gostitelj velikih tekmovanj uličnih plesnih disciplin. Dostopnost do znanja, veliko tekmovanj, festivalov, druženj in mladim blizu glasba, to je tisto, kar je garancija za prihodnost. Poleg tega gre tudi za finančno dostopno znanje, vsaj na začetku, in skupinske nastope, ki omogočajo plesalcem, ki morda nimajo solističnih ambicij, da prav tako dosežejo dobre rezultate in lepe predstave s skupino.
IDO je postal zelo velika plesna mednarodna organizacija, ki dosega odlične rezultate in zagotavlja številčno ter kakovostno udeležbo plesalcev. Kaj vse se bo na političnem plesno-športnem področju dogajalo v prihodnjih letih, se bo še pokazalo, a menim, da je IDO dovolj trdno zasidran tako na evropski kot tudi na svetovni plesni sceni. Menim, da smo Slovenci dobro povezani s preostalimi predstavniki držav, tudi politično dobro zastopani na pozicijah, ki so bodisi politično bodisi strokovno pomembne, a to na osnovi dobrega dela ali rezultatov iz preteklosti.
Naše plesalce čaka še cela vrsta tekmovanj, nekaj že v juniju pred državnim prvenstvom, potem je zelo pomembno tudi državno prvenstvo in potem še jeseni večina svetovnih prvenstev. Kadar se menjajo generacije, pride do določenih nihanj v nekaterih plesnih disciplinah, sicer pa imamo zelo dober podmladek, dobre trenerje in odlične starše, ki stojijo za otroki.
Kaj pa mene čaka v prihodnje? V letošnjem letu sem kot sodnica delegirana še na vodenje zadnjega tekmovalnega dne DP in na SP v modernih plesih, decembra v Ossi na Poljskem, sicer pa bom letos bolj podpora sodniški organizaciji in tudi, kolikor bo treba, vodstvu Plesne zveze. Imam še nekaj idej za prihodnost, ki pa so v tem trenutku še v nastajanju, zato si bom zanje vzela čas poleti, ko bodo dopusti in malo manj intenzivno obdobje. Kolikor mi čas dopušča, se odzovem tudi na povabila držav, s katerimi smo po strokovni plati zelo povezani (Švica, Danska, Norveška, Italija, Češka, Slovaška) in grem odsodit k njim kakšno državno prvenstvo ali festival, izmenjati izkušnje, mnenja in poglede, kar je vedno dobro, da si v korak s časom in seznanjen z dogajanjem na plesni sceni. Naša sekcija ima veliko število plesnih disciplin in če želimo biti seznanjeni z novostmi, je prav, da se odpravimo tudi preko domačih gora, da vidimo širšo sliko.
Hvala, ker si naša podpornica in toliko let predana plesnemu poslanstvu. Moj poklon za vse, kar si naredila za promocijo slovenskega plesa in veliko delo, ki si ga opravila, pa ga tudi še opravljaš. (je za naš portal strnila misli ob končanem evropskem prvenstvu v hip-hopu, electric boogeiju in breakdanceu Diana Drobnič Gorenc, sodnica. Evropsko prvenstvo se je odvijalo prejšnji teden v Riminiju. Čestitke vsem plesalcem in koreografom ter sodnikom. Vse rezulate pa najdete na spletni strani zveze IDO https://www.ido-dance.com/ceis/ido/results/calendar/2019_1490.html )
