Daniela Škofic Novak trpela in popljuvala svetovno prvenstvo v Singapurju

"Damir Halužan in Anna Maschyts se lahko pohvalita, da sta peti par v zgodovini slovenskega plesa, ki je plesal v polfinalu na SP za člane v LA plesih.Njuni predhodniki so vsi "priplesali" do vrha piramide in nič manj ne pričakujemo od Damirja in Anne. Njun odličen nastop, za katerega sta dobila neštete pohvale od mnogih plesnih strokovnjakov, kot tudi od kolegov in tekmecev, je bil nagrajen s fenomenalnim 11. mestom.Rezultata sta se še bolj razveselila zato, ker je bil to njun prvi nastop na Svetovnem prvenstvu.Spomladi sta prvič zastopala Slovenijo na EP v Marseillu, kjer sta že nakazala, da sta resna kandidata za visoke uvrstitve na mednarodni sceni, saj sta bila zelo dobra 16.,tokratna uvrstitev pa je definitivno poskrbela za to, da zdaj zanju ve ves plesni svet.Ker sta navajena trdo delati in ne spati na lovorikah, je njuna energija že usmerjena naprej k nastopu na International Championship v Londonu cez mesec dni. SP v Singapurju sta se udeležila tudi Miha Vodičar in Nadiya Bychkova, ki sta zasedla 28.mesto. Njun glavni cilj v prihajajoči sezoni je nedvomno osvojitev medalje v kombinaciji 10-ih plesov, zato menim, da 28. mesto na tem SP ne predstavlja nekega velikega razočaranja…..Razočaranje pa predstavljajo nekatere stvari, ki se dandanes dogajajo na uradnih prvenstvih, pa se ne bi smele..Here we go….Za dobre pogoje na plesnem tekmovanju mora biti po moji oceni poskrbljeno za dva ključna elementa; eno je ambient in drugo je dobra glasba.SP je potekalo v Kongresnem centru Suntec City v centru Singapurja in dvorana je bila vzorno urejena. Razveselilo me je, tako kot tudi naše plesalce, da gostitelji niso organizirali prvenstva v športni dvorani, ampak so se potrudili in pripravili prostor prireditvi primerno.Sedaj smo upali samo še, da bo glasba dobra. Že v prvih kolih je postalo jasno, da bo glasba vse prej kot "Latin". Tako moderno glasbo imajo plesalci prav tako radi ampak na žalost, če glasba ni "Latin", tudi ples ni, zato je velika verjetnost, da bodo tisti plesalci, ki veliko pozornosti posvečajo dobri karakterizaciji, na tem tekmovanju prikrajšani.V prednosti so pri taki vrsti glasbe tisti, ki "ropotajo" tako kot "ropota" glasba. Glavni sodnik, g. M.Sietas bi moral več pozornosti posvetiti pravilnemu tempu in primernosti glasbe, kot pa tekmovalnim oblekam plesalk. Pa kaj potem, če ima plesalka na boku 2mm ožji trak kot je dovoljeno,saj to nikogar ne moti. Če pa je glasba neprimerna, pa moti vse! Prav tako sem prepričana, da je tako udeležencem kot gledalcem popolnoma vseeno, kako so oblečeni sodniki. Vsi želimo le, da sodijo pošteno in v skladu s tem kar vidijo in ne tako kot nekateri mislijo da bi morali.Ta kritika leti na izbor finalnih 6 plesnih parov. Ne morem mimo dejstva, da so spustili v finale 2 para, ki počneta na parketu vse drugo, samo še ekplodirala nista (to verjetno šparata za takrat, ko bo šlo za zmago). O pravilni tehniki LA plesov, ritmu, partneringu….ne duha ne sluha! Prav tako sem razočarana nad končno razvrstitvijo prvih treh,k er menim, da rezultat ni odrazil dejanske situacije na parketu. Andrey Zaitsev in Anna Kuzminskaya sta bila tokrat v mojih očeh absolutna zmagovalca. Okronana svetovna prvaka Zoran Plohl in Tatjana Lahvinovich sta si mogoče že kdaj zaslužila višje mesto kot sta ga dosegla, ampak tokrat je bilo obratno.Tretjeuvrščena Nino Langella in Kristina Moshenskaya ter četrta Martino Zanibellato in Michelle Abildtrup bi si prav tako lahko zamenjali mesta in bi bilo čisto ok. Pri obeh parih sta plesalki občutno šibkejši od svojih partnerjev (ne le fizično). Michelle je kljub svoji gibalni limitiranosti še vedno "dama", kar pa za Kristino ne bi mogla reči. Od vseh "Diablovih" plesalk v finalu je Tatjana edina, ki je dovolj izdelana in urejena, da nikoli ne deluje vulgarno ali "možačasto". Anna Kuzminskaya pa je bila na tem tekmovanju tista, ki je zapirala sapo s svojo eleganco in za katero upam, da si jo bodo mlade plesalke po svetu vzele za zgled. Na splošno me moti, da se razvija trend "grdih plesalk". Pa ne, da dekleta ne bi bila lepa. Problem je, da fantje ne plešejo z njimi, ampak poleg njih in plesalke imajo potem le dve opciji: ali se samo nastavljajo in pustijo plesalcem da skačejo okoli njih (ruski sindrom), ali pa še one skačejo in jim poskušajo parirati, da ne izpadejo šibkejše (team diablo sindrom). V obeh primerih ples trpi in jaz zraven, ko moram to gledati! Kljub vsemu ostajam optimist in verjamem v boljše čase za ples, ko bo kritična masa ljudi sprevidela, da nas sedanja ekipa WDSF vlači v napačno smer. (razmišlja o razpletu in organizaciji svetovnega prvenstva v latinskoameriških plesih, plesna trenerka in sodnica Daniela Škofic Novak)