Še danes, 20. julija imate priložnost videti skupino vseh skupin Bejart Ballet Lausanne. Na ljubljanskem festivalu so ponosni, da si je tako eminentna plesna skupina vzela čas, da vključi v letošnjo turnejo tudi Ljubljano. Ballet for Life je uro in petinštirideset minut trajajoč plesni spektakel Mauricea Bejarta, ki ga je posvetil najprej svojima dvema prijateljema, glavnemu plesalcu njegove skupine Jorgeju Donnu in Freddyju Mercuriju, pevcu skupine Queen in nato še vsem, ki so umrli prezgodaj zaradi aidsa. Znani so stavki, ki jih je izrekel sloviti Maurice Bejart:" Moji baleti so predvsem srečanja: z glasbo, življenjem, smrtjo, ljubeznijo … z vsemi, katerih življenje in delo se prerodita skozi mene. Povrhu tega se plesalec, kakršen nisem več, vsakokrat reinkarnira v plesalcih, ko ti presežejo samega sebe….Bilo je malo pred smrtjo Donna ali po njej. Freddie Mercury in Donn sta bila istih let, ko sta umrla. Bila sta zelo različni osebnosti, ampak bila sta enako zagnana in sta si enako želela živeti in biti »vidna«. Čutil sem neke vrste afiniteto (v pomenu, ki ga pripisuje tej besedi Baudelaire) med Donnom in Freddiejem Mercuryjem. Potem sem našel počitniško hišico blizu Montreuxa z osupljivim pogledom na Ženevsko jezero, tako da je bilo videti brez konca; nekaj dni pozneje je izšla plošča skupine Queen, že po Mercuryjevi smrti. Slika na ovitku zgoščenke z naslovom »Made in Heaven« je bila slika pokrajine, ki sem jo videl jaz. Zelo sem pozoren na takšna naključja. Pozneje sem prebral nekaj knjig o Mercuryju in njegovem življenju. Izvedel sem, da se je rodil v Zanzibarju, da je živel v Indiji, da je bil iranskega rodu, da je njegova družina pripadala “parsijem”. “Parsiji” pomeni “Perzijci”: so častilci Zoroastra ali Zarathustre, ki so se izselili iz Bombaja v obdobju muslimanske nadvlade. Pravo ime Freddija Mercuryja je bilo Farouk Bulsara. Bral sem tudi, da so ga pokopali v Londonu v zasebnem krogu in po obredu, ki so ga izvedli Zoroastrovi svečeniki. Nenadoma me je zanimanje za Freddieja Mercuryja in skupino Queen pripeljalo do tega, da sem prebral nekaj besedil Henryja Corbina. Ta balet je povezan s številnimi občutki, ki so mi zdaj blizu. Je vesel, ni niti brezbrižen niti temačen. Če ne povem, da je to balet o smrti, se občinstvo tega niti ne zaveda. Čeprav sta me navdihnila Jorge Donn in Freddie Mercury, to ni balet o aidsu, ampak o ljudeh, ki so umrli mladi. Ne želim reči, da so umrli prezgodaj, ker nisem prepričan, da se stvari zgodijo prezgodaj ali prepozno, navadno se zgodijo, ko je pravi čas zanje. Ob skladbah skupine Queen sem postavil nekaj Mozartovih klavirskih del ali pa kako instrumentalno skladbo brez glasu, ker vse skladbe skupine Queen vključujejo vokal. Tudi Mozart je umrl mlad, pri 35. , deset let pred obema: Freddie in Donn sta umrla pri 45. letih. Poskušal sem se poglobiti v določene reči, včasih sem preizkušal in takrat sem gledal videokasete skupine Queen, načrtno sem poslušal vse plošče, primerjal različne posnetke vsake skladbe. Sem zelo občutljiv za posnetke, ki so narejeni živo. Ko snemajo v studiu so počasnejši in izvedbe ne navdihne občinstvo. Ker sem želel naslov, ki ne bi ničesar priklical v spomin, sem ob prebiranju Gastona Lerouxa izbral moto, ki v delu Le Mystère de la chambre jaune označuje detektiva Rouletabilleja: “Le presbytère n’a rien perdu de son charme, ni le jardin de son eclat”. Pozneje so mi povedali, da je bil ta stavek v rabi med nadrealisti in so ga prikritega uporabljali že takrat. Je stavek, ki v resnici ne pomeni ničesar, ampak je osupljiv, pesniško lep in zveni glasbeno. Želel sem, da bi bile scenske obleke bele in da bi jih ustvaril Gianni Versace. V belem je mogoče ustvariti ekstravagantne oblike in obdržati določeno strogost. Eno izmed daril te nove produkcije je bila možnost za sodelovanje z Giannijem. Minilo je nekaj let od najinega zadnjega projekta. Rad delam z njim, ker sta njegov entuziazem in zagnanost nalezljiva. Svoje butike ima po vsem svetu, ampak to ni tisto, kar me zanima. In sprašujem se, ali to zanima njega. V trenutku, ko začneva delati skupaj, ima enako tesnobne občutke , kot jih ima debitant, prav tako kot jaz. To je skrivnost najinega prijateljstva.«
Če boste slučajno zamudili današnjo ali jutrišnjo predstavo vam seveda ostane kopica posnetkov na Youtube, a verjemite, da videti skupino na ekranu, ni niti približno tako strastno, kot jo občutiti v živo. Balet za Življenje je poklon vsem, ki ljubijo življenje in ljubijo ples.