Voda. Čeprav jo poznamo, o njej premalo vemo in jo premalo cenimo

Z mislijo, da moramo svoj odnos do vode čim prej spremeniti, sta Lučka Kajfež Bogataj in Izar Lunaček napisala in narisala Planet Vodo. Opozarja nas na prihodnost vodnega kroga, ki ga bodo zaznamovale podnebne in demografske spremembe, in na čas, ko bo čista pitna voda postala najbolj iskan naravni vir na planetu. Avtorica je knjigo predstavila v ljubljanskem Konzorciju skupaj z ekologom Dušanom Plutom. V književnem delu se je temi vode posvetila z različnih vidikov in opozorila na prihodnost vodnega kroga.

Planet Voda, knjiga Lučke Kajfež Bogataj
Kajfež Bogatajeva v uvodu knjige pojasni: "Voda je čudovito preprosta, najbolj uporabna in uporabljana snov na svetu. Je odlično hladilo, topilo, razredčilo, hranilo, zdravilo, transportni medij in transportno sredstvo. Nepogrešljiva je v energetiki, ustvarja vreme in v veliki meri odloča o našem podnebju. Z življenjem je povezana ne le v biološkem, ampak tudi v družbenem, kulturnem, verskem in gospodarskem pogledu. Na svetu ni kulturnega izročila, ki ne bi prepoznalo te pomembne vsakodnevne človekove spremljevalke, ki mu daje pijačo, hrano, ga očisti in spremlja ob vseh veselih in žalostnih dogodkih v življenju. A čeprav jo poznamo, o njej mnogo premalo vemo in jo premalo cenimo. V 21. stoletju je to velika strateška napaka."
Po besedah urednika Cankarjeve založbe Zdravka Duše je knjiga Planet voda dobrodošla, ker seže preko vsakdanjih, parcialnih odzivov na problematiko vode in pojav pojasni v vseh pogledih – biološkem, družbenem, kulturnem, verskem in gospodarskem. Kajfež Bogatajeva je na predstavitvi opomnila, da se z vodo v Sloveniji manj ukvarjamo, ker živimo v "vodni oazi", če pa se ozremo po svetu, je vodna problematika zelo aktualna. Prav v razpoložljivosti vode v Sloveniji je lahko težava, saj je odnos ljudi do nje posledično precej indiferenten. Avtorica je bila kritična do nedavne prodaje Radenske: "Kdor črpa naš vodni vir, črpa prihodnost naših otrok!" Napredek v razmišljanju o racionalnejšem ravnanju z vodo Kajfež Bogatajeva vidi v znanju in pametnih strategijah na tem področju, ki jih po njeno trenutno v Sloveniji ni. Zaenkrat zadostni slovenski vodni viri bi lahko na primer marsikomu nudili zaposlitev.
Dušan Plut in Lučka Kajfež Bogataj na predstavitvi knjige v ljubljanskem Konzorciju.
Ekolog Dušan Plut je dodal, da bi morali o vodi razmišljati v povezavi s trajnostnim razvojem, opozoril pa je, da na žalost marsikdaj nova spoznanja na tem področju ne dosežejo tistih, ki imajo vzvode odločanja. Hkrati so po premalo informirani tudi učitelji, ki bi morali mladim posredovati nov pogled na okoljske problematike in jih osveščati o rabi vode ter drugih naravnih virov. Če v Sloveniji voda za enkrat še ni velik problem, pa postaja vse večja težava dežel v razvoju. Po svetu kroži mnogo ustekleničene vode, dejansko pa je ni tam, kjer jo potrebujejo, oziroma jo ljudem v že tako revnih državah prodajajo po oderuških cenah. V teh deželah so za težave krive tudi podnebne spremembe, na primer daljši sušni krogi, za katere je treba, tako Kajfež Bogatajeva, vedeti, da jih je človek ustvaril sam. Podnebne spremembe prinašajo krize, krizam sledijo vojne, v vojnah pa so vselej dobičkarji, tudi vodni dobičkarji, je razmišljala. Vode je na Zemlji sicer vselej enako, a težava je v tem, da se je količina načrpane vode v zadnjih 50 letih povečala za štirikrat. Dvakrat zato, ker se je povečalo število prebivalstva, še dvakrat pa zaradi tega, ker se je za toliko povišala poraba vode na prebivalca, je pojasnil Plut. Kajfež Bogatajeva je ob tem opomnila, da tudi vsa razpoložljiva voda ni neoporečna, kar manjša njeno razpoložljivo količino.