Razblinjene sanje, iskanje sebe, oživljanje starih nasprotij. Nujno branje

Zadnji dan marca je bila v ljubljanskem Konzorciju predstavitev štirih novih vrhunskih knjig, ki so izšle v zbirki Roman (Anthony Doerr, Vsa ta nevidna svetloba;  Patrick Modiano, Nočna nezgoda; Amos Oz, Moj Mihael; John le Carré, Kotlar, krojač, vojak, vohun) . Ob urednikih Darji Marinšek in Andreju Ilcu so sedeli trije Sovretovi nagrajenci: Aleš Berger, Mojca Kranjc in Alenka Moder Saje.

Američan Anthony Doerr je avtor romana Vsa ta nevidna svetloba, ki bo nedvomno knjiga te pomladi in poletja. Kompleksna, lirična pripoved o dveh otrocih, ki se znajdeta vsak na svoji strani vojne, se začne leta 1934, ko v Franciji šestletna Marie-Laure preživlja dneve z očetom v pariškem naravoslovnem muzeju in sanjari o skrivnostih živalskega in rastlinskega kraljestva. Ker je slepa, tam bere knjige v Braillovi pisavi, spoznava razstavljene predmete in misli, da bo vedno tako. V Nemčiji osemletni Werner raziskuje čarobni svet tehnologije onkraj sirotišnice in sanjari o boljši prihodnosti. Bister in priročen kot je, si izdela radio, ki ga zelo rad posluša, predvsem znanstvene oddaje za otroke in misli, da bo šel v Berlin študirati za inženirja. Potem se začne vojna. Ne eden ne drugi ne vesta, da se bodo njune sanje kmalu razblinile; odnesla jih bo reka vojnih grozot in ju potegnila v vrtinec nasilja, izgub in nemogočih odločitev. Vrhunec zgodbe se zgodi 8. avgusta 1944, ko junaka za drobec časa prideta skupaj, potem pa ju dogodki spet popeljejo vsakega v svojo smer. Ameriški pisatelj Anthony Doerr je za roman leta 2015 osvojil Pulitzerjevo nagrado in je obvezno branje za tedne, ki prihajajo.
Zgodba kratkega romana Nočna nezgoda (2003) Patricka Modianoja je na pogled preprosta: fanta na pragu polnoletnosti sredi noči podre avtomobil, ki ga vozi mlada ženska. Za povzročiteljico nezgode se izgubi sled, fant pozna le njeno ime in približen naslov. Po dolgem iskanju po naključju naleti nanjo v nekem lokalu; spoprijateljita se, morda tudi vzljubita. Prevajalec opozarja, da je bralec na koncu Modianojevih del vedno rahlo nepotešen v svojih pričakovanjih. Roman je reprezentativen za opus francoskega nobelovca Patricka Modianoja (1945), saj virtuozno prepleta ključne téme njegovega pisanja, da posamezne niti sestavijo barvito podobo iskanja samega sebe.
Izraelski pisatelj Amos Oz je leta 2012 na povabilo Mladinske knjige založbe obiskal Slovenijo in mnogi se spomnimo nepozabnega srečanja z njim v Cankarjevem domu. Avtor je že leta kandidat za Nobelovo nagrado, Moj Mihael pa je njegov četrti roman v slovenščini in je v celoti napisan z ženskega stališča, v prvi osebi. Ko ga je Amos Oz pisal, je bil star okoli šestindvajset let in prepričan, da ve o ženskah vse, kar je treba vedeti. Kot poudari v predgovoru knjige, si danes ne bi drznil napisati celotnega romana skozi ženska usta. Zgodba se dogaja v Jeruzalemu v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Glavna junakinja, prvoosebna pripovedovalka, Hana je vse bolj nezadovoljna s svojim stanovitnim, a pustim možem Mihaelom in se vse bolj zateka v svojo nemirno notranjost.
John le Carré je velemojster vohunskega romana in eden tistih piscev, čigar junaki so vselej prikazani v vsej svoji kompleksnosti. Čeprav imamo v slovenščino prevedenih večino njegovih del, je vse doslej manjkalo eno najpomembnejših – Kotlar, krojač, vojak, vohun iz leta 1974. Redkobesedni George Smiley se v njem znajde pred težko nalogo, saj mora odkriti "krta", dvojnega agenta sovjetske KGB, ki se je za desetletja naselil v Cirkusu, štabu britanske tajne službe. Izvrsten hladnovojni triler z oživljanjem starih antagonizmov le pridobiva vrednost, po njem pa so posneli tudi odlično televizijsko serijo in film.

View Gallery 5 Photos