Slovenskemu paru, Klemnu Prašnikarju in Aleksandri Averkijevi, uspelo osvojiti naziv zmagovalcev Blackpoola, o katerem sta sanjala že kot otroka.
Klemen in Saška (brez zamere, jaz te kličem tako, kot sva se prvič predstavili), iskrene čestitke za osvojeni Blackpool. Veselje je nepopisno, kajne? Kaj pravzaprav pomeni za vas plesalce osvojiti ta naziv, ta plesni vrh vseh vrhov? Je možna primerjava recimo s Tour de France hehehe?
Hvala za čestitke! Veselje je seveda ogromno. Blackpool je za nas plesalce kot Wimbledon za tenisače oziroma Tour de France za kolesarje. Nedvomno gre za izpolnitev cilja, o katerem sva kot otroka le sanjala, zato sva izjemno vesela.
S kakšno energijo sta odšla na tekmo in koliko sta bila ‘obremenjena’, ja, morava biti prva?
Nisva se preveč obremenjevala s tem, da morava biti prva. Seveda je bil cilj zmaga − Blackpool je poleg Internationala v Albert Hallu, ki bo konec meseca, edina lovorika, ki nama je manjkala − a osredotočila sva se izključno na svoj nastop. Vedela sva, da sva odlično pripravljena, saj sva v koronskem času res garala. To nama je dalo samozavest in mirnost v zadnjih dneh pred tekmo ter na dan tekme.
Kako je bil videti Blackpool po letu dni odsotnosti, je bil kaj koronski, kako veseli ste bili plesalci, da ste se znova videli na tem bleščečem parketu dvorane Winter Gardens?
Poznalo se je predvsem pri številu parov in posledično številu gledalcev. Manjkali so predvsem pari iz Azije, saj se jih zaradi omejitev pri vrnitvi velika večina za potovanje v Anglijo ni odločila. Vendar pa so bili na tekmi prisotni tako rekoč vsi pari, ki so v vrhu.
Slavje sta dopolnila tudi Anna Mashchyts in Damir Halužan s tretjim mestom v vaši kategoriji, pa seveda Domen Krapež, ki sicer pleše za Nemčijo z zmago med ‘profiji’ v standardu. Plesni zemljevid sveta je po vaši zaslugi tudi slovenski. Kako ponosni ste/sta?
Ja, seveda, vedno nam je v čast zastopati slovenske barve in dosegati vrhunske rezultate za Slovenijo. Upam, da naši dosežki spodbudijo še kakšnega slovenskega plesalca in da bodo naši pari v vrhu, tudi ko mi zaključimo s tekmovanjem.
Med korono sta ogromno delala na sebi, trenirala, tako da sta bila pripravljena, četudi bi jutri bila tekma. Od kje jemljeta to samodisciplino?
Najino vodilo skozi epidemijo je bilo, da maksimalno izkoristiva dodatni čas, ki je bil na voljo, in narediva večji napredek, kot bi ga lahko v normalnih okoliščinah. Zavedala sva se, da se bodo tekme prej kot slej vrnile, da bodo mnogi, tudi vrhunski pari, imeli težavo z motivacijo, in v tem sva videla najino priložnost. Najin trener vedno pravi, da takrat, ko ti treniraš in konkurenca počiva, opraviš dvojni trening. To nama je dalo dodatni zagon, da sva uspela izkoristiti sicer težko obdobje.
Saška, tvoje obleke so vedno oh in sploh. Kdo je bil oblikovalec letošnjih, je bilo kaj tvojih zamisli zraven?
Saša že slabi dve leti sodeluje z Vakhner Design in tudi tokrat so njene obleke nastale pod okriljem Aline Vakhner in njene ekipe. Saša vedno pride z neko zamislijo, ki jo nato z Alino skupaj dopolnita in priredita. Morava poudariti, da sva izjemno hvaležna celotni ekipi, saj vedno znova opravijo vrhunsko delo in njihove kreacije na parketu zares izstopajo.
Je zdaj tudi že odločitev, da gresta med profesionalce, ali je treba osvojiti še kaj poleg Blackpoola, svetovnega prvenstva?
Trenutno ostajava med člani. Kot sva že prej omenila, je International v Royal Albert Hallu še zadnja večja lovorika, ki nama manjka. Novembra naju nato čaka še svetovno prvenstvo, kjer bova branila zmago. Kaj bo pozneje, se morava še odločiti. Gotovo pa prestop med profesionalce ni več daleč.
In ja, kdaj bo poroka?
Poroka bo takoj, ko jo bo mogoče izpeljati brez omejitev. Želiva, da bi se je lahko udeležili vsi najini kolegi tako iz Evrope kot iz Amerike in Azije. Trenutno to, predvsem zaradi različnih karanten pri vrnitvi, žal še ni mogoče. A verjameva, da bo kmalu … (smeh).
Vse dobro želim in ploskam na ves glas.
