Za konec Clugovega praznovanja. Trije baletni velikani!

V okviru Clugovega tedna je bila na programu tudi uspešnica Radio and Juliet. (Foto: SNG Maribor)

V Operi in balet SNG Maribor so od 10. do 17. septembra velikopotezno organizirali teden sodobnih baletnih del, Teden Edwarda Cluga, in tako počastili 25 let ustvarjalnega opusa koreografa, umetniškega vodje in direktorja mariborskega baleta Edwarda Cluga. Vseh sedem dni se je Velika dvorana SNG Maribor polnila z obiskovalci, producenti, agenti, tudi državnimi in občinskimi politiki, z umetniki in gosti iz tujine, ves čas pa z njimi tudi njihova zvesta publika. Zadnji večer, 17. septembra, je bil na sporedu Clugov inozemski koreografski opus, ki ga je zasnoval za tri velike baletne hiše, iz Züricha, Haaga in Stuttgarta.

Po nastopu gostujočih baletnih ansamblov
Pred samim začetkom Clugovega koreografskega koncerta v izvedbi treh gostujočih evropskih baletnih ansamblov je pozdravil in nagovoril prisotne direktor Opere in baleta SNG Maribor Danilo Rošker ter oznanil, da je po šestih uspešnih baletnih večerih na vrsti še veliki finale,  zaključek Tedna Edwarda Cluga, ki je se je dogajal v čast njegovim 25 ustvarjalnim letom na odru mariborske umetniške hiše, Rošker je tudi osvežil njihov preroški stavek: "Z našimi umetniki smo prepotovali ves svet, zdaj je svet prišel k nam." In se spominjal: "Začelo se je s Tangom in spominjam se Tanga, ki sta ga ustvarjala skupaj z Valentino Turcu, tudi vseh nagrad, ki so nam jih naši umetniki nosili iz sveta in so jih bili deležni tudi doma." Na koncu se je še zahvalil vsem nastopajočim, umetnikom in tehnikom SNG Maribor, "brez katerih ne bi moglo biti niti tega večera", Clugu pa čestital ob njegovih 25 letih umetniškega ustvarjanja ter delovanja v Mariboru in v mariborskemu baletu, s katerim je rasel ter pripomogel, da je danes prepoznaven tudi izven naših meja, in mu zaželel še naprej veliko uspehov. 
… Tango avtorjev in plesalcev Valentine Turcu in Edwarda Cluga …
Častni govornik je bil minister za kulturo Anton Peršak, ki se je med drugim tudi aktualno dotaknil finančnega minimuma, ki pesti našo kulturo: "Žal je denarja za kulturo premalo tudi zavoljo zgrešenih politik v preteklosti." Omenil je še našega baletnega nestorja Pina Mlakarja, ki je bil nekoč prepoznaven na mednarodni sceni tako kot danes Clug: "Balet je najbolj kozmopolitski, ko omogoča komunikacijo med narodi. Pomembno je, da znamo ceniti umetnike in da jim znamo dat  priložnost, kar priča tudi nocojšnji večer." Na koncu govora pa je čestital za dosežene uspehe Edwardu Clugu, Operi in baletu SNG Maribor in tudi mestu Maribor.
Chamber Minds (foto: Gregory Batardon)
Prvi so nastopili baletniki največjega švicarskega profesionalnega ansambla Balet Zürich s Clugovo koreografijo Chamber Minds na avtorsko skladbo Milka Lazarja, v skladateljevi izvedbi na klavir čembalu in z violinistom Vasilijem Meljnikovim. Zgodovinsko zanimivo dejstvo je, da se je praizvedba sodobne baletne koreografije zgodila 17. januarja 2015 v gledališču Opernhaus Zürich, medtem ko je Pino Mlakar postavil svoje znamenito in za tiste čase nedvomno moderno koreografsko stvaritev (pohod na svetovne odre pa zaustavila II. svetovna vojna), celovečerno baletno predstavo: Vrag na vasi, in to v Stadt Theatru Zürich 18. februarja 1935, ko je postal tudi umetniški vodja njihovega takratnega ansambla. In tako praizvedba Clugove Chamber Minds nosi zgodovinsko obeležje 80. obletnice slovensko-švicarskega sodelovanja na področju baletne umetnosti. Balet Zürich deluje v gledališču Opernhaus Zürich, je prepoznavni baletni ansambel tudi na mednarodni ravni (kot je to bil nekoč Stadt Theater), deluje pa pod vodstvom umetniškega direktorja in nemškega koreografa Christiana Spucka. Baletna kompozicija Chamber Minds se dogaja v prostrani praznini odra, na obeh straneh sta postavljeni po dve visoki omari (vsaj zdi se glede na pravokotno obliko in višino), skozi dotikajočo se špranjo med stranicami se steguje roka do nadlakti, najprej ena, potem počasi postane vidna še druga na drugi strani. Vtis ob počasnem polzenju gole roke med špranjo je srhljiv, čeprav ga spremlja božajoči zvok violine v duetu s klavir čembalom, še posebej, ko se komaj opazno roki stegujeta ena proti drugi in nimata možnosti dotika, ko neko nevidno hrepenenje vibrira med njima in mrazi. Prostor se odpira skupaj s svetlobo, potem sledi glasba, še preden postaneta roki vidni, nato vstopita on in ona, vsak na svoji strani in ob svoji roki, ko ta prevzame sako in ponudi svojo podporo; je kot nevidna podpora skrivnostnega ozadja. Clugovo sobo misli zapolni pet parov, pet odličnih plesalcev, ko v njegovem značilnem minimalizmu gibalnih ostrin in elektronskih hitrosti, tudi estetsko razpotegnjenih stilnih linij začnejo odkrivati prostor skupnega druženja. Je skupina moških in ženskih dvojic, ki v medsebojnih prepletih bogatega in premišljeno zasnovanega gibalnega jezika zariše v prazni prostor misli in jasni želje. Njihova telesa se prepletajo, pripovedujejo, se dvigajo s tal in čarobno v stilu reptilov vzletijo, tudi se znajo plaziti in se ponižno premikati, ko zaplešejo svojo spevno simfonijo časovnih turbulenc, ki jo še dodatno obarva glasbena spremljava. Zdi se, da se na trenutke zrcali in kuje robotizacija, da bi zatem na sceni le zaživele ljudske podobe s kančkom humorja in človekoljubja. Chamber Minds je svojstvena koreografska dramatizacija miselnih poljan in individualnih občutkov, ki jih na praznem odru dovršeno začrtajo in iskrijo izvajalci; one: Katja Wünsche, Viktorina Kapitonova, Giulia Tonelli, Melissa Ligurgo, Pornpim Karchai/ Alba Sempere Torres, in oni: Surimu Fukushi, Manuel Renard, Daniel Mulligan, Matthew Knight, Andrei Colzac/Dominik Slavkovsky.
Mutual Comfort (foto: Joris Jan Bos)
Drugo koreografsko kompozicijo, Mutual Comfort, je Clug ustvaril za Nizozemsko plesno gledališče 2, NDT 2. Nederlands Dans Theater 2 ima sedež v Haagu, vodi pa ga koreograf Paul Lightfoot, ustanovljen je bil leta 1959 in vseskozi sodi med vodilne baletne ansamble našega časa. Skupino NDT 2 je zasnoval nekdanji umetniški vodja in veliko koreografsko ime, Jiři Kylían (ansambel je vodil od leta 1976 do 1992) z namenom, da se mladi perspektivni plesalci v treh letih pripravijo za možni vstop v profesionalni ansambel NDT1. Za vse tiste odlične plesalce, ki so nehali plesati v skupini NDT1, pa je organiziral umetniško plesno skupino NDT3 ter z njimi ustvarjal presežne plesne ekspresije, zgodbe in performativne gibalne oblike. Tako Nizozemsko plesno gledališče vseskozi skrbi za svoje plesalce, tudi da je njihova skupina nadarjenih mladih plesalcev NDT2 deležna raznolikega repertoarja, zato v goste vabijo uveljavljene koreografe.
Za koreografijo Mutual Comfort je glasbo zasnoval Milko Lazar, jo tudi izvajal na klavirju ob violončelistkah Maruši Bogataj, Alji Mandič (praizvedba je bila v Haagu 19. marca 2015, v  Lucent Danstheater). Krajši plesni kompoziciji Mutual Comfort se sledi kot logični spodbudi ali spodbudi in sestavljenki gibalnih premikov, ki posledično peljejo do zastavljenega cilja, v koreografiji sivo-belih kostumskih nians (kostumografija Edward Clug) je to rdeča barva plesalkinega kostuma in ona je središčna punčica njihovega gibalnega prebujanja. Koraki in gibi se seštevajo, odpirajo in motivirajo v sinergiji sodelovanja ter medsebojne podpore, ko se v preprostih, vendar osnovnih gibalnih sintezah subtilno snuje koreografski mozaik ravnotežja in gibalnega sodelovanja. Mutual Comfort je plesna skladba nežnih naravnih dotikov,  je ekspresija gibalnega razkošja, s katero je koreograf ob štirih odličnih plesalcih zasnoval inovativno polje novih plesnih, predvsem človeških poti. Plesali so: Alice Godfrey, Madoka Kariya, Alexander Anderson in Miguel Duarte.
Ssss… (foto: Balet Stuttgart)
Kot zadnja v Clugovem plesnem trojčku tega večera je bila na vrsti koreografija SSSS…iz leta 2012 (praizvedba 23. 3.), ki jo je postavil za  Stuttgart Ballet, za enega najuglednejših plesnih ansamblov, ki na tej ravni deluje že več kot 50 let. Na svetovni vrh nove dobe ga je že leta 1961 postavil slavni koreograf John Cranko (1927–1973) po rodu iz Južne Afrike, ko je bil imenovan za direktorja Stuttgartskega baleta, 71. pa ustanovil tudi baletno šolo Stuttgart. Stuttgartski balet je svojo prenovo doživljal že v 18. stoletju pod vplivom baletnega reformatorja Jeana-Georgesa Noverre (1727–1810), ki je aktivno deloval po odrih Evrope ter vplival na reformacijo baleta, in je dan njegovega rojstva, 29. april, postal tudi svetovni dan plesa. Po tragični in prezgodni smrti Johna Cranka je vodstvo Stuttgartskega baleta prevzela Marcia Haydeé, repertoar pa širila z znamenitimi koreografskimi imeni naše dobe, po dveh desetletjih njenega vodenja je direktor te baletne institucije postal solist in koreograf, Kanadčan Reid Anderson, ki poleg klasičnih in sodobnih baletnih postavitev neguje tudi Crankovo koreografsko dediščino ter k sodelovanju vabi znana koreografska imena. Na glasbo Frédérica Chopena in njegovih štirih nokturnov v interpretaciji Glenna Princea ter v izvedbi pianistke Aline Godunove steče Clugova koreografija SSSS… za tri izvrstne plesne pare v vzdušju koncertne dvorane, ko je pianistka s hrbtom obrnjena proti gledalcem in gleda v smeri navideznega gledišča ter v ozadje odra, kjer so postavljeni stoli, tudi eden teh tik ob njej, na njih pa občasno posedajo plesalci-gledalci. V tihoti prostora, kjer vlada tisti koncertni ‘pssst’, se razlegajo znani lirični toni Chopenovih nokturnov; v modrini trikotažnih kostumov pa zaplešejo: Anna Osedcenko, Agnes Su, Hyo-Jung Kang, Pablo Von Sternenfels, Roman Novitzky in Louis Stiens. Prvi vstopi v prostor on, Pablo Von Sternenfels, ko za trenutek pomisliš, da pred seboj zagledaš plesalca Edwarda Cluga, njegov plesni temperament, zaobjet v hitrostnem teku linij in obratov, saj tako pristno odsevajo po odru koreografovi napotki. Edward Clug je na oder postavil plesni koncert, stkan s čutno liriko Chopenovega klavirskega opusa, ki je izzvenel kot gibalna ekspresija v objemu skladateljeve klavirske poetike, ko toni oživljajo subtilnost vzgibov in koraki zaplešejo v duetu s klavirskimi tipkami.
Teden, ki se ga bomo spominjali po intenzivnosti in kakovosti . (Foto: SNG Maribor)
To je bil komorni triplastni koreografski večer plesne svežine in gibalne poetike koreografa Edwarda Cluga, tudi zasnovan na prestižnih izvedbah profesionalnih plesalcev, temu primerno so bile vse tri plesne kompozicije sprejete z navdušenjem prisotnih obiskovalcev.
 

View Gallery 7 Photos