Veličastnih petdeset folklornih let

"Pleši, poj, oder je tvoj," je začetni in ogrevalni napoj med vajami in nastopi, s katerimi so plesalci Kulturnega društva folklorne skupine Emona vadili in si prepletali roke. Vsi skupaj pa združeno in s pesmijo vstopali na oder prepolne Linhartove dvorane 16. decembra, ko so praznovali in oznanjali svojih veličastnih 50 folklornih let.

Jeseni leta 1967 so bili prvotno ustanovljeni kot Folklorna skupina Delavsko prosvetnega društva Svoboda, idejni vodja je bil dr. Bruno Ravnikar. Svoje  prostore so imeli v Zgornji Šiški, v Kulturnem domu Svoboda, njihov namen pa bil in je še danes gojiti ter poustvarjati ljudske plese, pesmi in glasbo. Kmalu so se odločili za novo ime: Folklorna skupina Emona, bolj zveneče se jim je zdelo. Pod vodstvom dr. Ravnikarja je skupina folklornih navdušencev resno delala in rezultati so bili kar kmalu vidni, ko so se že v prvih letih uvrstili v sam vrh slovenskih  folklornih skupin. V vseh teh letih so ohranjali in posredovali bogato slovensko plesno, glasbeno in pevsko dediščino. Kot prvi tudi začeli uvajati skoraj že pozabljena glasbila (1969), kot so: trstenka, različne piščali, oprekelj, slednjega je iz pozabe rešil dr. Ravnikar, je pa inštrument vzhodne Štajerske in Prekmurja. Zbirali in popravljali ter prilagajali so tudi izvirne kostume, kar še danes počnejo in tako ohranjajo svoj fond.

V času skupne države Jugoslavije so se posvečali tudi folklori preostalih jugoslovanskih narodov. Nastopali so po skoraj vseh celinah, v Aziji pa celo na Kitajskem, Japonskem in v Severni Koreji, le še v Avstraliji jih ni bilo, Folklorna skupina Emona danes šteje 90 članov, sestavljajo jih  mlajši člani, veterani ter otroške skupine, spremlja pa narodni in tamburaški ansambel, tudi strokovni sodelavci, ki s svojimi izkušnjami pripomorejo k boljšemu delovanju. V vseh teh letih so stkali močne prijateljske in celo družinske vezi, ko znajo ob veselih dogodkih zapeti tudi podoknice, celo pred porodnišnico. Ta neposredni prijateljski duh je vel tudi tega svečanega večera ob njihovih nastopih, ko so pripravili program v dveh delih, po pet raznovrstnih folklornih plesov, namenjenih slovenskim krajem, no, dvakrat so pokukali še čez mejo, v hrvaški Banat in Makedonijo.

Večer se je začel s pesmijo ter plesi iz Trsta in okolice, ki že po nošah izkazujejo slovenske korenine: ženske, ovite s svilenimi rutami, pa barvita krila in predpasniki ter bele bluze in naglavna pokrivala, tu in tam še kaka peča z okrasom na vrhu, plesi pa meščanski v dvojicah, ko se pari sprehajajo po prostoru, se veselo zavrtijo, fantje v črnem in z obveznimi klobuki (odrska postavitev Bojan Rok, glasbena priredba Matevž Smerkol, glasbeni vložek Oktet Deseti brat). 

Dr. Bruno Ravnikar je postavil in priredil glasbo za plese z Goričkega, so zabavni plesi v krogih, ko se ploska in tapka z rokami, se sprehaja in ogleduje, ko fantje uživajo v igri s klobuki, jih snemajo, menjavajo hitreje in hitreje, pa še druge burke zganjajo. Oblačila že bolj nižinska, krila v zemeljski barvi, ko bele rutke krasijo glave žena in deklet ter prevlada belina noš ravnice in so obvezni škornji, ki v ritmu potrkavajo po tleh.

Tudi banatsko nadigravanje je postavil dr. Bruno Ravnikar, je prispeval še glasbeno priredbo skupaj z Damirjem Zajcem. Zvok tamburic privabi njih šest, ki najprej zaigrajo v korakih kola, potem pa prav počasi premikajo svoje noge in poglede, tudi se bahato postavljajo, vse dokler se ne začnejo hitri drobni koraki na polprstih, pa obračanje kolen ter dvigovanje nog v smislu, kdo bo višje, potem si sledijo še preskoki čez palico in  izkazovanje lastnih atrakcij, na koncu še ples z vrčem vina na glavi, dokler ga nekdo uspešno ne odnese. Oblačila bela in široka, tudi hlače široko nabrane in spodvihane, tako da se vidijo rdeče nogavice ter lahki črni čevlji v obliki opank.

Posebno veselje k predstavam prinašajo otroci. Emonci se trudijo folklorno dediščino prenesti v šole, Tako je v prvem delu nastopila Otroška folklorna skupina Domžale v odrski postavitvi Marjete Biban ob Damjani Prapotnik, ki je priredila še glasbo. Otroci so plesali, rajali in peli v svojem izhodu: Kdo ga je vidu? Oprekel je zginu!; ko resno vstopi in zaigra mali muzikant na harmoniko in se razleže pesem: Mi znamo igrati. Prav simpatični so ti mali in malo večji bosonožci, tudi zaigrajo na piščal in se zasliši tista: Jaz sem muzikant. Otroci so krasili tudi drugi del programa, in sicer otroški folklorni skupini: OŠ Franca Rozmana Staneta in Oskarja Kovačiča Ljubljana s točko Ta večji so plesali, otroci pa radi z´bali, v postavitvah: Helene Vindiš, Andreje Absec, Tine Jama Kosmač ter v glasbeni priredbi dr. Bruna Ravnikarja in Helene Vindiš. Plesali ter peli so veliki, tudi igrali na različne instrumente, med temi še citre, mali pa enako pridno igrali in plesali, malo preletavali ter radovedno pogledovali v temo proti avditoriju. Ko se sledi otroškim folklornim aktivnostim, je jasno, da uživajo, saj nasmejani in bosi letajo ter plešejo, povrh pa še pojejo in igrajo na različne, zanje primerne instrumente. Vse je igra in je hkrati tudi glasbeno-pevska ter plesna nadgradnja, ki jih osebnostno in ustvarjalno gradi.

Dr. Mirko Ramovš je postavil plese iz Razkrižja v glasbeni priredbi dr. Draga Kuneja, ko so zaigrale tamburice in godala, v skupini pa poskočno zaplesali ter se pozibavali med držanjem za roke in še skupaj v kolu zaigrali.

Bogata oblačila krasijo našo gorenjsko nošo, tokrat je bil na sporedu vriskajoči gorenjski štajeriš, ljudski ples v tričetrtinskem taktu. Najprej so poskakovali v parih, se vrteli v krogih in tesno eden ob drugem, potem pa se štirje pogumni zabavali še v medsebojnem prepletanju med trdnim držanjem za roke, ko se je zgodil tudi kak preval čez sklenjene dlani, in to v postavitvi Simone Šercer ter v glasbeni priredbi Draga Rozmana, ki je priredil glasbo še za ženske makedonske plese Kitka skupaj z Matevžem Smerkoljem ob postavitvi Bojana Roka, s katerim so odprli drugi del programa, in to v značilnih nošah s predpasniki raznobarvnih tkanih vzorcev ter v opankah, ko ženske elegantne drže, hitrih ter lahkih nog poskakujejo v značilnih ritmih.

Tik ob koncu so sledili še plesi iz Medžimurja v postavitvi dr. Ivana Ivančeva, ki je skupino plesalcev in plesalk dodobra razigral ter razvejal po odru, ko so bile roke sila aktivne in se je ploskalo ter upogibalo pa vrtelo in pelo najprej skupaj v krogih in polkrogih, potem posebej oni pa še one, na koncu so še veselo ter hitro poskakovali in peli v objemih ter stikih rok. Za glasbeno prireditev je poskrbel Damir Zajec ki je postavil tudi sklepno točko V haloških goricah skupaj s Simono Šercer, prispeval še glasbeno prireditev s pevskimi vložki Okteta Deseti brat. In na koncu se je ne samo veselo igralo, ampak na samem zaključku so prispeli še vsi nastopajoči ter skupno prepevali dragim prijateljem.
Folklorna skupina Emona je ta večer vela pristno prijateljsko vzdušje in ne le ohranjala narodne dediščine v plesu in glasbi, ampak ohranila tudi preprost živ narodni duh, ki se zna veseliti ter prijateljsko družiti.

View Gallery 10 Photos