Večer baletnega blišča. Romeo in Julija postaja mariborski bestseller

Na Velikem odru SNG Opere in baleta Maribor je bila 9. novembra uprizorjena nova postavitev baleta Romeo in Julija na glasbo Sergeja Prokofjeva v koreografiji baletne solistke in koreografinje Valentine Turcu ter v izvedbi solistov in ansambla mariborskega baleta in Simfoničnega orkestra SNG Maribor pod  taktirko dirigenta Alekseja Baklana. Bil je to večer baletnega blišča izpolnjen z mogočno večplastno glasbo mojstra Prokofjeva, glasbo za vse čase, ki opeva nikoli izpeto poezijo o večni ljubezni, zasnovano po Shakespearovi tragediji.

Glasbo je Prokofjev komponiral kar nekaj let (1936-1944) po naročilu Dramskega akademskega Marinskega gledališča iz Leningrada (pozneje Kirov balet). Za praizvedbo baleta se izpostavlja leningrajska uprizoritev leta 1940 v koreografiji Leonida Mihajloviča Lavrovskega. Izven meja takratne ZSSR pa je bil balet prvič predstavljen leta 1954 v Berlinu in še to v delni izvedbi sovjetskih baletnih solistov, s tem pa se je tudi začel slavni baletni pohod Romea in Julije po svetovnih odrih. V Mariboru je bil balet prvič uprizorjen v sezoni 72/73 v koreografiji Henrika Neubauerja in potem še v sezoni 95/96 v koreografiji Tita Härma; takratni nosilci obeh glavnih vlog so bili: Romeo – Roland Salković/Anton Bogov in Julija – Tanja Baronik/Alenka Ribič. Lepota mladostne prve ljubezni, ki jo uniči družinski pohlep ob prestižnih borbah mogočnih družinskih klanov, ni le domena Shakespearove tragedije, je aktualna tematika vseh človeških obdobij in prisotna v vseh kulturah, ki je tudi danes prevodna med mogočneži in v okolju določanja ženitvenih vezi zavoljo množenja družinskih zakladnic. Dramski pisatelj Shakespeare je to svoje znamenito delo napisal dozdevno navdahnjen s pesnitvijo o dveh veronskih družinah angleškega pesnika Arthurja Brooka – Tragicall History Romeo in Julija. Čas dramskega in baletnega dogajanja je 12. stoletje. To je čas renesanse, ko so Verono preplavljale poulične borbe družinskih klanov in so bile hiše zaščitno obdane z visokimi zidovi. Celotna zgodba se odvije v štirih dneh, ko se Romeo/ Anton Bogov in Julija/Catarina de Meneses srečata na plesu mask, se zaljubita in se s pomočjo duhovnika patra Lorenza/Marin Turcu skrivoma poročita. Romeo je s svojima prijateljema Merkutiom/Matjaž Marin in Benvolio/Yuya Omaki član klana Montegov in sin Lady Montego/Marina Krasnova in Lorda Montega/Slavčo Stoleski, medtem ko Julija in njen bratranec Tybalt pripadata družinskem klanu Capuletovih. Tybalt v izzivalnem dvoboju zahrbtno zabode Marcutia, ki ga maščuje Romeo in pri tem ubije Tybalta, zaradi česar je tudi izgnan iz mesta. V tem času pa stroga starša silita svojo edinko Julijo v zaroko s Parisom/Stefan Banica. Julijina zaščitnica je pestunja/Helena Klasič, ki je ves čas materinsko naklonjena mlademu paru. Ob Julijem iskanju rešitve pred zaroko s Parisom nastopijo usodni nesporazumi, ki pripeljejo do tragedije in smrti Romea in Julije.

Valentina Turcu solistka Baleta Maribor je znano ime baletnih in plesnih odrov, je balerina, ki je prve baletne korake uzrla pri svojih starših, mednarodno priznanih baletnih solistov Maje Srbljenović Turcu in Marina Turcuja, in se izšolala na Konservatoriju za balet in glasbo v Mariboru; je tudi plesalka moderne dobe, ki se je izpopolnjevala na znameniti šoli Mauricea Béjarta Ecole-Ateiler Rudra Béjart in je svojo plesno kariero bogatila pri Béjart Balletu v Lozani. Kot koreografinja pa se je Valentina Turcu izkazala v mnogih gledaliških in opernih delih kakor tudi v krajših izvirnih koreografijah. Na baletnih odrih je pohvalne kritike požela za svoji baletni postavitvi za Hrvaško narodno gledališče v Splitu: Carmen G.Bizet/ R. Ščedrin in Ravelov Bolero. V sezoni 2007/2008 se je predstavila na Velikem odru SNG Maribor z avtorskim  prvencem La Callas. Ustvarjalni opus Valentine Turcu je obsežen in velikokrat tudi nagrajen, je nosilka bronaste medalje na svetovnem tekmovanju plesalcev v Nagoji na Japonskem leta 2002 in je prejemnica nagrade Lydie Wisiak 2007, Društva baletnih umetnikov Slovenije/ DBUS za svoj opus na področju baleta, opere in gledališča. Zato nikakor ne preseneča, da se je Valentina Turcu pogumno in v stilu svojega širokega plesnega repertoarja lotila baletne drame Romeo in Julija na glasbo S. Prokofjeva. Asistent koreografije je bil njen baletni kolega Leo Mujić, ki ravno tako izhaja iz znamenite akademije Mauricea Béjarta.

Romeo in Julija v koreografiji Valentine Turcu se izkaže za atraktivno mešanico klasične postavitve in modernega baleta, kjer se domiselno ob glasbenih amplitudah snujejo skupinske formacije prepolne drznih dvigov, zdrsov, skokov in lebdečih obratov. Koreografinja prav dobro vlada plesnim prostorom, njene skupinske postavitve so gibalno zahtevne, žive in dinamične, iz skupine pa zna tudi slikovito in pripovedno izluščiti posamične plesne fragmente in solistične utripe. Škoda, ker se nekatere gibalne oblike skupinskih formacij prepogosto ponavljajo , kot n.pr. podobni dvigi, obrati ali predolgi prizori mečevanja, pa čeprav so scene mečevanja filmsko izpiljene in kar privlačno izoblikovane. Na balu mask in v ozadju s komaj zaznano projekcijo Botticellijeve pomladi bi pričakovali vsaj kak renesančni plesni utrinek, če že ne mogočne  oblike basadance, tudi plesa veronskih mogotcev.  Mogoče so se ta čas delno in na trenutke v skupinskih motivih zrcalile toge postavitve rok?! 

Hvalo za privlačen nastop si zasluži baletni ansambel v celoti, nastopajoči plesalci Baleta Maribor so nedvomno navdušili tako v skupinskih kot solističnih uprizoritvah. Posebno pohvalo za prezentno izvedbo lebdeče in zabavne fantovske gibalne motivike si prislužijo trije prijatelji, enkratni plesni trio, Romeo, Marcutio in Benvolio; kjer je še posebej zablestel v koreografskih domislicah in zaplesanih burkah Mercutio, Matjaž Marin. Tudi scena dvobojev ter tragičnega umora Mercutia in Tybalta je bila dramsko dobro ter precizno zasnovana. Tybalt je predstavljen kot mračni  junak, je negativec tudi razpoznaven na zaslonih našega časa. Njegova moteče izpostavljena narava je dodatno potencirana v brutalnem odnosu do ljubice in v izvedbi plesalca Sytzea Jana Luskea. Tybaltovo ljubimko, novo osebnost baleta je dosledno upodobila Branka Popovici. Koreografija se dotika tudi avtoritete in bolečine Capuletovih, staršev Julije, kar sta v svojem izostrenem stilu in v patetiki bolečine zaplesala Tanja Baronik in Sergiu Mogu.

Posebno mesto v tej predstavi je namenjeno Kolombini, ki jo je docela zvezdniško odplesala primabalerina Alenka Ribič. Koreografinja je plesno čutno barvala glavna junaka, Julijo in Romea, ko je v glasbenem objemu Prokofjeva slikala igrivo lepoto prve ljubezni ter opevala srečo in tragedijo njune mladosti. Glavna baletna protagonista, Catarina de Meneses in Anton Bogov sta se povsem zlila v predstavljeni iluziji ljubezenskega razcveta in mladostnega vzleta, predvsem pa zablestela v izrazu svoje prefinjene baletne poetike.

Sceno v viktorijanskem stilu Shakespearove drame, scenografa Marka Japlja, so krasili veliki temačni stebri, ki se zlahka premikajo in ob tem domiselno ter hitro spreminjajo scenske konture in širijo plesni prostor. V ozadju scene pa se je še bočila povzdignjena polica, ki dodatno dopolnjuje glavno dogajanje v ospredju odra. Stebre so premikali plesalci sami, baletni zbor, kar se je dalo razumeti kot simbolično  poudarjanje prisotnosti očem nevidnih silhuet tega ali onega klana oziroma radovednih meščanov temačnih veronskih ulic. Tak ročni premik scene pa postane nelogičen in celo moteč, ko stebre premikata še Romeo in Julija, ker pač zaljubljena mladost v kontekstu dramaturgije ne more videti drugega kot le svojo ljubezen in gotovo ne more imeti ne časa in ne posluha za premikanje (nadležne) scene. Kostume v dveh barvah, dveh nasprotnih klanov, v rdeči Montegovih in v zelenem odtenku Capuletovih z rahlim baletnim pridihom renesanse, pa je prispeval kostumograf Leo Kulaš.

Prokofjev balet Romeo in Julija v koreografiji in po konceptu Valentine Turcu ter v produkciji SNG Opere in baleta  Maribor je moderna baletna predstava, ki bo prav gotovo navduševala široko paleto gledalcev, tako kot jo je z navdušenjem in bučnim aplavzom sprejel prepoln avditorij ob njeni premierni uprizoritvi.    

Foto: Tiberiu Marta                                      

View Gallery 9 Photos