V Mariboru se je zgodil Broadway! Dobesedno!

… (foto: Tiberiu Marta)
Na Velikem odru SNG Maribor se je dobesedno zgodil Broadway! Zgodila se je mogočna premiera muzikala Titanik v petek, 18. maja, in to v sodelovanju z Mestnim gledališčem v Brnu po knjižni predlogi ter scenariju Petra Stona, v aranžmaju dirigenta Dana Kaluoseka za 65-članski Simfonični orkester SNG Maribor in v režiji nam znanega češkega režiserja muzikalov Stanislava Moše, direktorja ter režiserja omenjenega gledališča, dobitnika Borštnikove nagrade 2007 za režijo muzikala Kabaret v izvedbi MGL. Predstava teče v dveh dejanjih ob 32 izvirnih songih v izvedbi opernih solistov ter zbora SNG Maribor (avtor glasbe in libreta Maury Yeston; zborovodja Zauzsa Budavari Novak, koncertni mojster Saša Olenjuk).
Praizvedba muzikala Titanik je stekla aprila leta 1997, osem mesecev pred uprizoritvijo najuspešnejše filmske različice enakega naslova s Kate Winslet in Leonardom Di Capriom v glavnih vlogah, v režiji ter po scenariju Jamesa Camerona, krasi pa ga 11 oskarjev. Nič manj popularen ni bil muzikal Titanik s petimi nagradami tony, z nagrado za najboljši muzikal, tudi nominacijo za glasbeno nagrado grammy, in je ob koncu dvajsetega stoletja imel za seboj že 804 uprizoritve.
Orginalno različico omenjenega muzikala so v Mariboru postavili v enem mesecu, bila je neke vrste usojena rešiteljica, ko se je ansambel SNG Maribor, skoraj že pripravljen za uprizoritev izvirnega presenečenja: Nesrečniki, Les Misérabiles, moral nemudoma preusmeriti zaradi zapletov okoli avtorskih pravic. Tako je na mariborski scenski oder z vso možno hitrostjo slavnostno priplul Titanik, in to v sodelovanju z Mestnim gledališčem Brno, torej muzikal izveden leta 1997 v gledališču Lunt-Fontanne na Broadwayu. Na sceni je to bil belo obarvan zgornji del ladje s palubo, ko na višinskem komandnem mostu poveljuje kapetan (Jaki Jurgec) ter plovbo nadzira poveljstvo ladje, nekoliko nižje pa je ustoličen radiooperater (Jure Počkaj). Glavna paluba se domiselno in po potrebi tudi tekoče spreminja v salon prvega razreda ali podpalubje s kartami za drugi in tretji razred, tudi se odpirajo vroča vrata kotlovnice, kjer nerga jezni kurjač (Sebastjan Čelofiga) zavoljo pretirane hitrosti (ki je menda pred nesrečo dosegla maksimalnih 24 vozlov) in prevelikih obratov parnika. Kurjač je ob nesreči tudi požrtvovalno rešil zaljubljeni par, Jimija Ferella (Martin Sušnik) in Kate McGowan (Sabina Cvilak) ter preostale nesrečnike, ki bi sicer potonili skupaj s prelomljeno ladjo. Tako scena (Christoph Weyers) in  kostumi (Andrea Kučerová) kot scensko oblikovanje luči (David Kachlíř) ob odlični dramski zasnovi ter izvedbi vseh nastopajočih muzikalu Titanik na Velikem odru SNG Maribor dodajo spektakularni predznak svetovnih odrov.

Predstava se začne s prihodom na obalo Thomasa  Andrewsa (Darko Vidic), konstruktorja ladje, ki zapoje song o človeških stremljenjih po velikih dosežkih, tudi občuduje svoj nepotopljivi parnik, "/…/ ki bi rešil samega sebe, če bi se slučajno kaj pripetilo". V nasprotju z romantično filmsko zgodbo muzikal v dovršeni režijski estetiki osvetli osebna hrepenenja, nove upe resničnih ljudi v obljubljenem novem svetu, ki si vsi po vrsti, ne glede na svoje provenience, želijo tako rekoč enako. Tako muzikal v zgoščeni dramski zasnovi nagovori posameznika k poglobljenemu razmišljanju o človeški  naravi ter o njegovi vsesplošni megalomaniji. Na potapljajoči ladji se prav do konca sledi tudi človeški srčnosti in toplini ljubezni. Tako izzveni zadnji prizor na ladji, ki se že (slišno) lomi, ko se starejši salonski par, Ida in Isidor Straus (Dada Kladenik, Marko Mandir), odločita ostati večno eden ob drugem, vse do samega konca.
Predstava Titanik v izvedbi Opere in baleta SNG Maribor je torej dramsko zasnovan muzikal, ki v prvem dejanju vedri in zabava, v drugem pa zastavlja tudi vprašanja; je dejanje misli in premisleka. Glasba pripovedno in mehko zaobjema vsebino, z dodatnimi filmskimi vložki se zvočno  barva še resničnost, nikakor pa ne preglaša spevnih (mladostnih) toplih glasov višjih lahkotnih leg, na novo razpoznavnih solističnih opernih pevcev zahtevnih arij, ki svoje vloge tudi povsem resnično in dinamično odigrajo primerno trenutku ter situaciji, v govorečih dialogih in angleščini (oblikovalec zvoka Peter Gazdík, lektorice za angleški jezik: Heater Pirjevec, Mojca Kolar, Nina Gracej). Zaljubljeni par, Jim in Kate, ima na palubi svoj ograjeni trenutek, srečata pa se v tretjem razredu, ko se Kate, spremljevalka bogate dame, sprehaja s psičkom v tem delu ladje in si je že pred vkrcanjem izbrala prav Jima za bodočega moža. Z njo sta tudi dve Irki z enakim imenom: Kate Murphy (Valentina Čuden) in Kate Mullins (Mojca Potrč), ki so vse tudi hkrati vkrcle na ladjo.
Muzikal je zahtevno gledališko delo, ki ga izvajajo vsestranski umetniki: glasbeniki, pevci, igralci in plesalci. Tudi na Titaniku imajo plesni segmenti svojo izpovednost v koreografiji Anete Majerové ter zasedbi Baleta SNG Maribor:  Vanja Vitman, Hristina Stojčeva, Pia Clug, Metka Masten, Adriana Ciota, Ema Perič, Lara Maher, Neja Hrastar, Cristian Popovici, Vasilij Kuzkin, Mircea Golescu, Vadim Kurgajev, Gabriel Marin, Tiberiu Marta, Aleks Theo Šibernik, Sytze Jan Luske.
V prvem dejanju v salonu prvega razreda kapetan ladje organizira slavnostni plesni večer, skupina plesalcev (potnikov prvega razreda) elegantno zapleše standardne plesne korake, se razkazuje, pozdravlja ter dvori v zahtevanih figurah in dvigih; je dejansko veličastna slika razkošja in ‘noblese’ ob večernem slavju na brezskrbnem ladijskem potovanju. Med salonsko gospodo (plesalci) se sledi tudi plešoči potnici drugega razreda Alice Beane (Andreja Zakonjšek Krt) in njenemu simpatičnemu plesnemu razdajanju, ki prav tako sledi vsem novicam visoke družbe in si srčno želi biti v njihovi bližini. Torej se njene sanje uresničijo že na sami ladji v nasprotju z njenim možem Edgarjem Beanejem (Primož Krt), ki celo nasprotuje ženinim  željam.
V podpalubju pa se sproža vročica irskega temperamenta, bojev ter plesnih užitkov, ko zaplešeta še Jim in Kate, tudi obe njeni soimenjakinji. In tako kot so v muzikalu zaželeni vsestranski ter atraktivni ‘multipraktiki’, se čez oder izvije še ples mladega violinista Matije Udoviča, ki v živo igra na violino ter veselo poskakuje v irskem plesnem ritmu, ki je še do nedavnega nastopal v sodobnih plesnih skupinah v Ljubljani, ko ga je verjetno ravno violina popeljala med glasbenike SNG Maribor in plesalce Titanika.
V zasedbah posameznih pevskih vlog so nastopili še: Luka Brajnik, Bogdan Stopar, Jernej Luketič, Tomaž Planinc, Mojca Potrč, Saša Fidler, Marko Škofič, Mihael Mikluš, Maks Feguš, Monika Bezjak, Peter Skušek, Renata Gračnar, Gregor Mlakar, Lucija Krašovec, Jan Ribič, Marko Žaler, Klavdija Pirnat Breznik, Bruno Konda, Lovro Čučko in Melanija Markovič.
Z začetnim songom se predstava tudi konča na (ladijskem) odru, v skupinskem spevu nastopajočih in ob ledeni gori, ki je bila vzrok tragedije, seveda zaradi malomarnosti vodilnega osebja, ki je sledilo željam kapitala, direktorju družbe White Star Line, Josephu Bruceu Ismayu (Darko Vidic).
Žalostna usoda britanskega prekooceanskega parnika Titanik je burila in še buri duhove, ladjo, ki se je po treh dneh plovbe ter v nenadnih treh urah potopila v mrzlem severnem morju aprila leta 1912, so tudi našli v morskih globinah okoli 3800 metrov sredi 80., in to ne ravno v bližini koordinat, ki so jih sporočali z ladje. Ta novejši podatek ukazuje še na eno nepravilnost posadke, gre tudi v prid  tistim, ki menijo, da se ni potopil pravi Titanik, pač manj zanesljiva ladja, potopljena zavoljo zavarovalniške dobičkonosnosti. Žal resnični podatki kažejo, da so v hladnem severnem morju izginila življenja okoli 1500 ljudi. Tragedija, ki se je morala zgoditi, da bi se potem lahko pri plovbah zahtevali tudi všjji varnostni normativi; in je tragedija Titanika zapisana kot največja svetovna tragedija ladijske plovbe. 
View Gallery 5 Photos