V Celju se dogaja. Poletna noč Harlekina in Možiček Balkan Dance Projecta.

Poletna noč (foto: Edi Einspieler/FA Sherpa) in Možiček (foto: Rok Deželak)

Prvi slovenski balet Možiček je uprizorila mednarodna plesna skupina Balkan Dance Project (BDP), Poletno noč pa zaplesali mladi plesalci Harlekin društva za umetnost plesa.

Slovensko ljudsko gledališče Celje je po daljšem času znova gostilo dve plesni predstavi: konec novembra Poletno noč, hommage Mojmiru Sepetu (1930 –2020), ob koncu decembra pa prvi slovenski balet Možiček Josipa Ipavca (1873 –1921). Leto 2021 smo v Sloveniji razglasili za leto Josipa Ipavca, posvečeno je njegovi stoletnici. Legenda slovenske zabavne glasbe Mojmir Sepe pa nas je zapustil na božični večer pred enim letom.

Poletna noč (foto: Edi Einspieler/FA Sherpa)


Harlekin društvo za umetnost plesa je 2004 ustanovila koreografinja in pedagoginja Ana Vovk Pezdir, da bi svojim mladim plesalkam, ki se izobražujejo po sistemu ‘Plesne piramide’, tako v baletni klasiki kot sodobnih plesnih oblikah omogočila stopenjsko izobraževanje. Plesno zvrst moderna, fuzijo sodobnih plesnih variacij poučuje Andreja Šraj, ki prihaja iz Maribora, kjer je začela svojo plesno pot v Plesni izbi Maribor, tudi se plesno šolala in nadgrajevala v New Yorku, nato se posvetila plesnemu poučevanju, koreografiji v Galeriji plesa Maribor, od leta 2011 pa začela poučevati tudi v celjskem Harlekinu. Ko je letos iskala zamisli za postavitev nove Harlekinove produkcije, je Ana Vovk Pezdir predlagala Sepetovo glasbo. In tako je premiero ugledala plesna predstava Poletna noč, hommage Mojmiru Sepetu, v koreografiji Andreje Šraj, na izbrano glasbo Mojmira Sepeta in v izvedbi mladinske plesne skupine AKT: Jedrt Birsa, Živa Ferlež, Neja Kovačič, Ajda Krivec, Mia Lovrenčak, Zala Planko, Iskra Slapnik, Živa Tanko, Anja Titan, Ada Zupanc, Daniela Preskar k.g., Jan Tapiwa Chapo k.g.; vokal Špela JezovšekStella (Vocal BK Studio).

Harlekinove plesalke se po osnovnem baletnem ali sodobnem šolanju odločajo tudi za nadaljnjo stopnjo plesnega, baletnega izobraževanja: na Plesni gimnaziji/SVŠGUGL za gibke sodobne izzive, z osvojeno baletno klasiko pa se odločajo za baletni Konservatorij/KGB v Ljubljani ali KGB Mariboru; ko je Celje ravno nekje na sredi med obema mestoma. In kot je videti, se tudi nekdanje članice Harlekina rade vračajo v gnezdo svojih plesnih začetkov. Tako se je na odru sledilo izvrstni pevki glasbenega žanra Špeli Jezovšek, ki se je spominjamo kot izstopajočo ‘Harlekinko’, ko smo ji do nedavnega še sledili na Harlekinovi plesni in ustvarjalni sceni.

V duetu z Janom Tapiwo Chapo je mladostne silnice ljubezni spletala Daniela Preskar, še nedavno tudi ena aktivnih Harlekink. Plesalec Jan Tapiwo Chapo aktivno sodeluje z mariborsko Galerijo plesa, tudi je bil pripravljen stopiti na sceno poletne plesne vročice ob povabilu koreografinje in pedagoginje Andreje Šraj, ko ljubezen zavlada tudi njunemu duetu dvigov in plesnih utripov te Poletne noči.

Enajst zabavnih in spevnih skladateljevih iskric je zasvetilo na odru SLG Celje v plesnem vrtincu mladosti, v siju odrskih luči in koreografski barvitosti poletnih dni, v enajstih zimzelenih, večno zabavnih uspešnic, zavitih v scenski milje Harlekinovega plesnega poleta ljubke mladosti, hrepenečih vzdihov, tudi srčnih bodic z nekaj ljubosumja in še kakega jeznega pogleda, kar se vse koreografsko barvito pretopi v srečo poletnih noči ob večnih zvokih Celjana, glasbenega mojstra in dirigenta Mojzesa/Mojmira Sepeta: Pismo Mojzesu, Kje je ljubezen, Ljubljanske razglednice, Brez besed, V kavarni tam pri mostu, Nasloni se name, Med iskrenimi ljudmi, Nocoj, Zemlja Pleše, Janežev vrh, Poletna noč, in dramski zasnovi dramaturginje dr. Andreje Kopač. Sijoči utripi blestečih izvedb mladinsko skupino AKT zaznamujejo kot uigrano plesno skupino; ko ves čas žarijo njih iskrivi pogledi, se ne izbrišejo nasmehi, mladost pa poleti v plesnih vrtincih, v zanosnem ritmu življenjskih radosti ob frfotanju barvitih, širokih kril. Tudi vsaka zase v svojih solo utripih ali duetih je vsakič znova navdihujoča, iskriva, enkratna. Plesalka Herlakina. To je bil njihov večer, njihov polet na glasbenih krilih plesa, leteče plesno hrepenenje mladinske plesne skupine Akt in nastopajočih gostov.

(foto: Edi Einspieler/FA Sherpa)

Koreografinja Andreja Šraj ob dramaturgij Andreje Kopač in izvedbi Harlekin društva za umetnost plesa, gostov in pevke Špele Jezovšek Stelle je plesno Poletno noč obsijala v žanrski luči mladinskega muzikala, čeprav na posneto glasbo, vendar v domislicah in odličnosti scenske ter plesne izvedbe; in je Poletna noč mladostno vzletela na zvenečih plesno-glasbenih tonih kot navdušujoči mladostni muzikal poletnih noči.

Možiček (foto: Rok Deželak)

Tik pred zaključkom leta so zazveneli še romantični toni Ipavčeve glasbe, prvega slovenskega baleta Možiček, v sodobni poslikavi znanega srbskega, tudi mednarodno priznanega koreografa Aleksandra Saše Ilića in izvedbi mednarodne plesne skupine Balkan Dance Project (BDP) v sestavi; Mojca Majcen (SLO), Patricija Crnkovič (SLO), Branko Mitrović (BiH) in Jakša Filipovac (SRB). Ipavčevega Možička so tokrat uprizorili v dveh delih ob kratki pavzi.
Prvi del se oznani kot RE:start v koreografiji albanskega koreografa Gjergja Prevazija na Ipavčevo glasbo: Scherzzo, Triglavska koračnica, Ave Maria, in je uvodni del v baletno stvaritev Možiček, ki steče v šestih scenah, skladbah: I. Predigra, II. Polka, III. Valček , IV. Harlekin, V. Columbina in Pierrot in VI. Nova ljubezen.


Josip Ipavec je balet Možiček uglasbil v letih 19001901 v Gradcu, svojo premierno izvedbo je doživel prav tako v Gradcu. V Ljubljani je bil balet Možiček prvič uprizorjen leta 1912 v obliki pantomime in izvedbi dramskih igralcev, tudi je največkrat uprizorjen izvirni slovenski balet, naštetih pa kar 32 različnih premiernih uprizoritev različnih koreografov. Josip Ipavec je v svojem času veljal za naprednega glasbenika, saj njegova glasba tudi po 110 letih deluje živahno in sveže, prav tako vsebina baletne zgodbe o ljubezenskih zapletih v stilu commedie della’arte, kjer nastopajo duhoviti junaki ljubezenskih žalostink ter (ne)zaželenih prepletov, kar lahko pripelje še do končne poroke, nastopajoče vloge v Možičku pa so: Pierretta, Columbina, Pierrot, Harlekin, ko igriva lutka z vrvico na poteg, Možiček kopitljaček, nesrečni Columbini prikliče srčnega asa Harlekina, medtem ko je Pierretta vabljiva mladenka, Pierrot pa večni nesrečni klovnovski obraz.

Plesna predstava Možiček skupine Balkan Dance Project je bila premierno uprizorjena v 27. 12. 2021 na odru SLG Celje. Predstava se začne s humorno napovedjo pianista, ki pokuka skozi odprtino med zaveso, preden se ta dvigne. Takoj zatem že sedi za klavirjem in veselo igra, medtem ko so prihajali ostali glasbeniki, se motovilili po odru, iskali svoja mesta, prenašali instrumente, tudi bili preglasni, vse dokler niso končno zasedli svojih prostorov in začeli veselo igrati. Je kar realna zaznava glasbenih vhodov, tokrat pa simpatično prepletena s plesno uverturo pred začetkom enodejanke ob glasbeni zasedbi: Iztok Kocen, klavir; Uroš Bičanin, violina; Zoran Bičanin, violončelo; Miha Firš, kontrabas.

V uverturi RE:start se ponavlja slika nizkega tekaškega starta dveh srčnih rivalov ali postavnih športnikov (B. Mitrović, J. Filipovac) , ko njune napore pospešuje, preglaša in kara odmevajoči mimohod nadzornice, režiserke (M. Majcen). Scena prijetno zabava ob humorno zaznamovanih pozicijah merjenja moči, ponavljanju neuspelega starta in borb za ciljno prestižno dejanje, vse dokler junaka ne omagata, pač zaključita svoj vadbeni trening, usmerjen na želeni cilj. Plesna kompozicija se izkaže za simpatični uvod v baletno zgodbo; tudi je slikovita metafora na temo odraščanja.

Umetniški pristop k vsebini in zapletom štirih akterjev baleta Možiček je duhovit, prisrčno humorno zarisan v izvedbi odličnih plesalcev, je prisrčna skovanka neverbalne komunikacije v igri pantomime, ki se iskrivo mreži s sodobno plesno obliko ob dramaturgiji Nuše Komplet Peperko (SLO), v scenografiji Matije Kovača (SLO) in bogati barvitosti kostumografije Aleksandra Karovića (SRB), kostumov, ki zaznamujejo tri glavne srčne akterje: Columbino, Pierrota, Harlekina, ko jim ljubezenski napoj pospešuje srčne utripe, njih srca pa na veliko z rdečilom zarisana še na kostumih. In ko poroke na koncu ni videti, si mlada Pierretta/Patricija Crnković na koncu koncev dovoli z velikim helij srcem na vrvici privabiti svojo novo ljubezen, zabavnega pianista, ki ga vabljivo pokliče, tudi mu na obraz lahno vtisne svoje tople ustnice, in seveda nagajivo zbeži.

(foto: Rok Deželak)


Balet Možiček v izvedbi skupine BDP ob Ipavčevih igrivih glasbenih prepletih na široko odpira vrata plesni ustvarjalnosti, tudi vsebinskim zapletom v luči sodobnih gibkih dni, ko so ljubezenske prigode lahko neskončni dramski vir mladostnih in odraščajočih srčnih zgodb, tudi zatajenih čustev in strahu pred neznanim. In prav v tem je čar kratke plesno-glasbene enodejanke Možiček, ki je vedno znova aktualna, pravzaprav večna v spletanju vsebin o odraščanju, tudi so decembra že sedmič zakorakali na slovenske odre, naslednjega jutra po premieri pa s celotno ekipo poleteli proti Beogradu novim uspehom naproti.