Na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma Ljubljana smo se 4. marca znova srečali z gostujočim Ukrajinskim klasičnim baletnim ansamblom in njihovo izvedbo baletne romantike Labodje jezero, z zgodbo princa Siegfrieda, o ljubezni do princese Odette, ki jo je zlobni časovnik Rothbart začaral v Belega laboda.
Baletna predstava o belih labodih in začaranem jezeru je sledila na posneto glasbo Petra Iliča Čajkovskega v izvedbi Kijevskega simfoničnega orkestra pod taktirko Sergeja Goluboviča, po libretu: Vladimir Petrovič Begičev, Vasilij Fjodorovič Getsber, in v koreografiji Vasilija Petroviča Kovtuna. Tudi je četrtega marca predstava povsem napolnila veliko Gallusovo dvorano CD in to kar dvakrat: ob 17.00 (ko je sledil ogled) in ob 20.00, kar še enkrat potrjuje kako so naši gledalci željni klasične baletne romantike, ki v času hladne ekranske znanosti in elektronskih zvokov postaja vse bolj privlačna tudi zavoljo romantičnega skladatelja, ki mu je očitno balet bil pri srcu. Predstava teče dve uri ob 15 minutnem odmoru, in to v dveh delih ter štirih prizorih.
Začetek predstave gledalcu omogoča, da se sproščeno nasloni na svoj sedež in tiho sledi romantični skladateljevi uverturi ali začetnim tonov predstave ob spuščeni odrski zavesi. Ti trenutki poslušanja glasbe v poltemi, ko pogledi ne begajo po praznem odru, so prav prijetni, sledili pa ob vsaki menjavi scene ali novem prizoru, torej štirikrat. Ko se zavesa dvigne steče prva slika v kraljevi dvorani, tudi se sledi Princu Siegfriedu ter veseli skupini šestih parov, deklet in fantov, ki zaplešejo dvorni valček v njegovo slavje in za njegov rojstni dan. To je dejanje, ko Kraljica opomni Princa, da je prišel čas njegove izbire neveste; in se v prijetnem vzdušju baletnega valčka predstavilo šest dvornih mladenk s plesnimi partnerji. Mladenke so ubrano zavele tudi svojo plesno vrsto, žal pa se moški ansambel v vrsti poskokov dvigal vsak za sebe, tako kot tipke klaviature; možno tudi zavoljo višinskih in generacijskih razlik. V prvem dejanju je sledil pas de trois, v izvedbi: Anastasia Drozdova, Olivia Boyd, Andrea Ginevra. Plesalec Ginevra se izkazal s svojim izostrenim baletnim skokom, tudi je baletni dvorni trio spodbudil gledalce za aplavz na odprti sceni.
Predstava je bila vredna ogleda, že zavoljo mlade baletne solistke, kijevske prima balerine Ganne Muromtseve, ki je čutno zaplesala vlogo Belega laboda – Odette, kljub mladosti je imela dovolj notranjih moči da odpleše še Odile – Črnega laboda, tudi je bil kontrast izvedbe med eno in drugo vlogo jasno zaznan, ob njeni dovršeni baletni klasiki ravnotežnih stanj, vrtečih se piruet, globokih zaklonov, iztegnjenih linij in visokih pozicij. Muromtseva je diplomirala leta 2013 na Državni pedagoški univerzi Dragomanova, nato sodelovala z Državnim gledališčem Tarasa Ševčenka, kmalu tudi postala prvakinja skupine, leta 2022 pa že balerina Narodnega ukrajinskega gledališča, in se istega leta pridružila Madžarski nacionalni operi.
Njenega partnerja, Princa Siegfrieda, je zaigral baletni plesalec Vladyslav Melnyk, ki je že od leta 2015 član Madžarske nacionalne opere, svojo plesno kariero pa je začel na baletni šoli v Harkovu, in je diplomo višje izobrazbe pridobil na Državni baletni šoli v Permu. Pred odhodom na Madžarsko je plesal v Operi in baletu v Permu (2007-09), pa v Boljšoj teatru (2011-13) in v gledališču Stanislavskega Nemiroviča – Dančenka iz Moskve ( 2013-15). V vlogi Princa Siegfrieda se predstavil kot baletni plesalec visokih skokov in neslišnih doskokov, tudi zaupanja vreden baletni partner svoji izvoljenki (Odette-Odile); ko njune duete, in pas de deuxe krasijo visoke podržke, skoki, in hitrostne vrtavke – piruete.
V drugi sliki se Princ Siegfried, po pobegu pred dvornimi nevestami, znajde v začarani svetlobi noči na gozdni jasi ob jezeru (klasična baletna scenografija: Aleksandar Fadejev, Evgenij Gurenko), kjer princa skrivoma opazuje zlobni čarovnik Baron von Rothbart, zlovešče ga zaigra mladi baletni plesalec Oleksandr Kondratenko. Oleksandr je po zaključku Kijevske državne baletne šole (2020), diplomiral še na Kijevski državni akademiji za kulturo in umetnost (2022), s posebnim poudarkom na koreografiji. Med študijem je plesal (2020-2021) v Akademskem gledališču za otroke in mladino opere in baleta Kijev, nato še na Akademiji državno baletnega gledališča Leonida Jakobsona v Sankt Peterburgu( 2021-2022).
V drugi sliki je bila že nared plesna scena belega baleta in belih labodov v belini baletnih tutujev, ki jih preseva pernata površina (kostumografija: Olga Timoshiva). Z labodi se na jasi predstavi tudi začarana Odette, ki jo zlovešče nadzira čarovniška zloba; ampak ljubezen na prvi pogled le zavlada med parom, ki si obljubita večno zvestobo. Beli labodi sceno okvirijo v stilnih pozah in korakih, v plesu baletnih rok, ki opomnijo na labodja krila, tudi zaplešejo in obkrožajo zaljubljenca. V stilni baletni koreografiji zaplešejo tudi Mali labodi, vendar ne ravno igrivo in ubrano, čeprav sledil plahi aplavz na odprtem odru, medtem ko so gledalci bolj odločno in zasluženo aplavdirali Anastasii Drozdevi in Bogdani Kopiy ob izvedbi klasike Veliki labodi.
Po odmoru je znova bil na vrsti dvor, kjer je potekalo slavje ob prinčevem rojstnem dnevu, tudi se je zvrstil še kak dvorni ples. To je slika, ko v sceno odra privihrata tako Odile kot Rothbart, in ko Princ izbere Črnega laboda za svojo nevesto. No, istega trenutka ga na obljubo dano Odetti, opomni njena vizija Belega laboda, on pa skesan znova poleti k jezeru začaranih labodov.
Balet Labodje jezero se tokrat konča s srečnim koncem, ko Siegfried v četrti sliki in v dvoboju Rothbartu odtrga njegovo krilo. Na koncu sta Princ Siegfried in njegova odrešena Odette zmagala v svoji ljubezni, tudi premagala zlo, in se objeta napotila proti svojem novem obzorju. Bila sta junaka predstave, se izkazala v svojih interpretacijah baletnih vlog, za kar je sledil ob vsakem izhodu tudi zasluženi aplavz na odprti sceni, ki je ob zaključku predstave pridobil na decibelih, in so se tudi pokloni ponavljali.
Letošnje gostovanje belega baleta Labodje jezero v izvedbi Ukrajinskega klasičnega baleta, je steklo v boljši luči in kondiciji v primerjavi s tistim iz aprila 2023. Ob nivoju in nižaju kakovosti njihovih dveh gostovanj se kar zastavljajo vprašanja o možnostih delovanja in sestavi Ukrajinskega klasičnega baleta, ki ga pesti vojno ozračje v lastni domovini, ko mediji poročajo o vojnem stanju in bombardiranju države. Sicer je pohvalno, da odpiramo vrata našega kulturnega hrama baletnim umetnikom iz Ukrajine, in jih podpremo ob njihovem pogumnem gostovanju, ki gotovo ne poteka pod normalnimi pogoji. In kakšni pa so? Je še vedno neznanka.
P.S. Fotografije so promo material podjetja Art Partner, ki je v Ljubljano pripeljalo gostovanje Ukrajinskega klasičnega baleta. Direktor Siniša Josipović že napoveduje gostovanja Gruzijskega nacionalnega balet Sukišvili, ki bo 15. in 16. aprila v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
