Recenzija dveh predstav abonmaja Veličastni izpod peresa Daliborke Podboj!
Mednarodni gledališko – plesni abonma Veličastni je novo sezono 2024/2025 pričel s predstavo Hekuba, ne Hekuba, dramatika in režiserja Tiaga Rodriguesa, v izvedbi ene najstarejših in tudi najuglednejših gledaliških hiš: Comédie-Française, ustanovljene 1680. Premiera je stekla letošnjega julija na gledališkem festivalu v Avignonu, na oder Linhartove dvorane Cankarjevega doma je prispela z gostovanja na festivalu Bitef v Beogradu 7. in 8. oktobra. Režiser je Evripidovo tragedijo Hekuba (gr. Hekaba, lat. Hecuba) postavil na oder po svoji inačici dramskega teksta, kot vadbeno pripravo igralcev na predstavo, Hekuba, ne Hekuba, ki se prične z branjem dramskega teksta, glavna junaka pa sta nekdanja mitološka kraljica Troje, ujetnica Hekuba in njen sin Paris. V tekstu se sledi tragediji pomorov Hekubinih otrok, tudi njenemu krutemu maščevanju, vendar samo, ko so igralci prisotni na vajah; ko vsak med njimi ima kak osebni vzrok, da zapusti vajo zavoljo privatnih obligacij. Režiser Rodrigues iz kadra v kader vešče prepleta fikcijo starogrške drame, z bolečo realnostjo glavne igralke, matere avtističnega sina, ki je bil žrtev zlorabe v varstveni instituciji, ko mati toži socialno delavko, sodišče pa razsodi v njeno prid, kar je bilo že jasno po čudnem zagovoru socialne delavke, ki nikakor ne gre v prid njenemu profesionalnem delovanju. Očitno je, da se je režiser v svoji drami Hekuba, ne Hekuba osredotočil na dogajanja zgodovinske davnine, ki so kar primerljiva z našim sedanjikom; ko danes niti ni dosti drugače. Saj sledimo pobojem nedolžnih otrok tako v aktualnih vojnah, tudi vzgojnim zlorabam, ki se v tem času dogajajo na zemeljskih koordinatah, tako v naši neposredni bližini, kot tudi pri nas. ‘Je to morebitna kazen bogov, ker človek posega po njihovem območju? , sledi vprašanje še iz starodavne Grčije, odgovora pa očitno še ni bilo slišati, in kot izgleda človek menja le svojo zunanjost, čudi pa ne. Iz tega nekako sledi, da se letošnji program CD Veličastni že na samem začetku dotika pereče teže realnosti, ne ravno človeku vredne sedanjosti.
V drugi ediciji programa Veličastni je na oder Gallusove dvorane 5. novembra pristala plesna predstava mednarodno priznanega koreografa in režiserja Wayne McGregorja, veličastnega naslova: Universum: Odisejada temnih kristalov, v ospredje pa je stopila scenska digitalna tehnologija. Pred samim začetkom je v ´offu´ bil slišen prijeten glas mladega pesnika Isaiaha Hulla, ki med drugim spregovori preroške besede: ‘Ceno plača naslednja generacija, prva stvar na katero smo pozabili je led…ledeniki so se potopili v voščene sveče , a bili smo zaposleni…’ Takoj za tem je oder preplavila kotaleča se gmota sivine, ki se voluminozno vali po sceni, nekje v njenih globelih pa plesalci (ljudje), ki se najdejo v primežu preživetja. Ti se na svoji poti po planetu najprej srečajo z vodo, sicer vode ni zaznati, ampak njihovi izvirni gibi ter lebdeča stanja, govorijo, da so potopljeni v vodni medij; gibki in neslišni med talečimi se ledeniki, ob doneči (filmski) glasbi, kjer se da zaznati še njihove (zadušene) krike. Tako se že v prvi scena naznani, da se sledi dokumentiranemu zapisu digitalne video fantazije, ob živem plesu ter pripovedi, ki združuje (filmsko) vizualno umetnost, ples in človeški glas. Koreograf McGregor očaran s filmsko mojstrovino Jima Hensona: Temni kristal/ The Dark Crystal (1982), je pri njem dobil navdih za koncept svoje nove scenske uprizoritve Universum: Odisejada temnih kristalov.
McGregor svojo scensko Odisejado vodi skozi agregatna stanja planeta, ko po ledenem vodenem vzdušju sledi srečanje s potenciali zemeljskih sil, in strašljive korenine ter ovijalke dobesedno preganjajo, prepletajo plesalce, ki so znova ubežniki na svojem planetu. Medtem ko zrak prinese nekoliko modre svežine, ob tem tudi oko, ki strmi ter motri na ono tam doli, nazadnje pa nastopi še ognjeno rdečilo, ki gozd ovije v črnino. Plesalci med begom ter prehodi iz enega grozljivega stanja v drugi, bežijo, hodijo, se družijo, dvigajo v prepletu plesnih podržk, v zaznanem izostrenem stilu sodobne plesne dorečenosti koreografa McGgregorja . Ubežniki se grupirajo, tudi obležijo nekje v globeli na odrešilni steni držeč se skupaj… okrog njih pa vidni rdeči zublji, ko tudi njihovi moderno ukrojeni kostumi dobijo rdeči odsev. V drugi sceni se zazna razlitje črne oljnate tekočine, ki zalije ptiča in ta nepremično obleži. Žal so plesalci iz balkonskih višav bili komaj vidni, sicer zaznani, vendar ob vsej silovitosti planeta povsem nepomembni, ko se mati Zemlja nič kaj materinsko ne obnaša, ampak mačehovsko.
Kot je znano, je življenje na Zemlji podrejeno cikličnem planetarnem razvoju planeta, ne pa človeku, ki v prvi vrsti uničuje samega sebe, kot tudi okolje svojega trenutka bivanja. Menim, da je koreograf McGregor bil tako navdušen na novodobnimi scenskimi tehnologijami, da jim je kar podredil svojo koreografijo, izkušene plesalce pa enostavno umestil na oder ob digitalni video sceni, brez poglobljene dramaturške strukture. Če kaj, je koreografu vendarle uspelo, da na plesno sceno postavi predstavo, ki pereče opozarja na možnosti preživetja na planetu Zemlja, planetu erupcij, vulkanov, oscilacij magnetnega polja, ali celo zamenjave obstoječih polov, ko se ob ogledu predstave zastavlja resno vprašanje: ‘Ali smo pripravljeni?‘
Z novo, tudi zadnjo edicijo Mednarodnega gledališko – plesnega abonmaja Veličastni v letu 2024, se srečamo še 29. in 30. decembra v Gallusovi dvorani CD, ob uprizoritvi koreografske atrakcije Jesúsa Rubia Gamea: Gran Bolero, v odličnosti izvedbe, tudi energetskem presežku dveh profesionalnih plesnih skupin: En-Knap Group & Zagrebški plesni ansambel, ki sta na premieri (aprila 2023) v KC Španskih borci, ter na poletni turneji istega leta, polnili dvorane tako na Ljubljana Festivalu v Križankah, v Zagrebu, črnogorskem Tivatu, v Gorici na festivalu VISAVI, in so sodelovali v glavnem programu Beograjskega BITEF-a.
P.S. Predstavo Universum: Odisejada temnih kristalov si je ogledalo 721 obiskovalcev (kapaciteta s porezavami zaradi specifik predstave oz. vizure na oder: 919 mest)