S slovenskim plesalcem, ki je naredil neverjetno kariero v Angliji, o šovu, ki je odprl novo ero odhajanja v gledališča, o načrtih za enega največjih plesnih TV-šovov Strictly come Dancing, o družini …
Aljaž, vesela, da se slišiva in narediva intervju po telefonu. Zaupaj nam, kako je bilo po desetdnevnih nastopih s šovom Here Comes the Boys v znamenitem londonskem Palladiumu?
Za zdaj je bilo to nepozabnih deset dni. Ne da se opisati občutka, ko po dolgem času znova nastopaš na odru. Leta 2019 smo imeli zadnjo turnejo, sicer sva z mojo ženo Janette (Manrara, op. u.) lani trenirala za najin šov Remembering the Oscars, a je prišla korona in smo šli v ‘lock down’. Sam po sebi je Palladum oder neverjeten, in velika čast, da lahko na njem plešeš. Naša ekipa je bila prva, ki je odprla oder Palladiuma po ‘lock downu’. To je eno najprestižnejših gledališč v Angliji in je vsekakor privilegij, če na njem nastopaš. Predstave so bile polne; normalno sprejme gledališče okoli 2300 gledalcev, a koronski ukrepi so jih razpolovili, in še to je zaradi socialne distance ter zahteve, da so na predstavi lahko samo gledalci istih gospodinjstev, povzročalo kar precejšne zaplete. S prijatelji recimo nisi mogel iti na predstavo. Vsak gledalec je imel svoj urnik prihoda v gledališče in na sedišče, tako da je posedanje trajalo kar dobro uro. Težko je prodajati vstopnice zaradi teh ukrepov. Malo se zamisliš, da ni težav tam, kjer prodajajo alkohol (imam v mislih pube), tam, kjer je kultura, pa je vedno kakšna težava. V času nastopov in priprav za šov pa smo se izvajalci testirali dvakrat tedensko. Sam se še nisem cepil iz preprostega razloga, ker sem polno zaseden in nimam niti dveh dni prostih, če bi morda imel kakšne reakcije po cepljenju.
Kdo je glavni koreograf oz. režiser šova?
Gareth Walker je koreograf in režiser šova, s produkcijo pa sodelujem že dolgo. Nekako gremo z Garethom z roko v roki. On prihaja iz jazz in reklamne sfere, mi plesalci pa seveda iz standarda in latina. Tako da nam gredo koreografije zelo lahko od rok in nog. Jaz vedno komaj čakam na takšne priložnosti, da lahko koreografiram za več kot dva (smeh). Plesanje v Palladiumu pa je bil res prestiž. In dejstvo, da so me treningi spet spravili v red in da se znova počutim plesalec. Brez plesa smo vseeno bili leto dni.
V zasedbi so poleg tebe še štirje glavni plesalci, Pasha Kovalev, Graziano di Prima, Robin Windsor, Karim Zeroual in specialna zvezda Nadija Bičkova. Kdo je izbral zasedbo?
Plesna zasedba je bila dogovorjena že pred letom in pol. Nadijo pa sem izbral jaz. Z njo je bilo fenomenalno plesati in se pogovarjati po slovensko po dolgem času (smeh). Zelo sem užival, saj je neverjetna plesalka in izjemno talentirana. In upam, da bova še skupaj plesala. Zasedba pa se spreminja glede na turnejo. Jaz sem se odločil, da se bolj osredotočim na šove, ki so v Londonu. Za mano je namreč skoraj deset let nenehnih turnej, in čas je, da dolgoročnim načrtom ne namenjam več toliko pozornosti. Načrtovana turneja s šovom Here Comes the Boys pa je žal zaradi korone odpovedana.
Zakaj meniš, da občinstvo tako rado gleda vaše šove oz. na splošno plesne šove?
Ni se to začelo pred petimi, desetimi leti, ampak že dolgo nazaj. Ljudje obožujejo standard in latin. V angleški kulturi pa sploh je tradicija, da si plesal v nedeljo na čajanki malo tega in malo onega. Televizijski šov Strictly come dancing je ogromno pripomogel k prepoznavnosti in smo veseli, da je naš žanr promoviran povsod v medijih. ‘Rejtingi’ se višajo, več ljudi se angažira, vedno več otrok ga gleda in scenaristi premišljeno angažirajo ‘youtuberje’ in ‘instagramarje’, ki pripomorejo k popularnosti šova. Zaradi šova se več otrok in mladine vpisuje v različne plesne šole.
In kdaj torej začneš 19. sezono Strictlyja?
S prvimi treningi začnemo 25. julija. Bom pa začetek malo zamudil, saj pripravljam še en projekt, ampak ga ne morem ta hip še razkriti. Najprej so na vrsti skupinski treningi in tisto, kar se posname vnaprej na različnih lokacijah. Srčno upam, da bo letošnja sezona normalna in ne tista lanska, ko smo bili vsi v mehurčkih, ker meni je to čar, da se vse dogaja v živo. Manjkal mi je ta občutek družine, zaodrje, saj šov dela okoli 300 ljudi in vsi se poznamo. Konec avgusta se damo v pare in želim si, da gremo res v normalno sezono, kot smo jo navajeni. To bo namreč že moja deveta sezona v šovu.
Kako pa sta preživela koronski čas?
Bilo je zelo zanimivo. Z Janette sva skupaj deset let in nikoli nisva navajena biti doma skupaj, vedno sva nekje zunaj. Spoznala sva, kako pa je biti doma na nek normalen način. Iskreno mi je ‘lock down’ ustrezal, da sem imel tako fizični kot psihični odmor. Za en mesec sem celo izklopil telefon. Finančno je bilo malo tesnobno, saj so bili vsi šovi odpovedani, ampak ne jamram. Spoznal sem, kaj je v življenju res pomembno in kaj ne. Družina in dom sta mi še vedno najpomembnejša na tem svetu.
Z Janette sta zelo prepoznaven par, ne samo v Angliji. Aktivna sta tudi na družbenih omrežjih. Imata ogromno sledilcev; ti 465 tisoč, Janette malo manj od tebe, 434. Vama to godi?
Prepoznavnost nama pomaga tudi pri prodaji vstopnic za šove. Strictly pa je tako ali tako družinski šov, in vedno, če te kdo prepozna na cesti, so to pozitivni odzivi oz. komplimenti. Mene to ne moti. Janette ima rada instagram in je zelo aktivna, jaz ga bolj uporabljam za delo. Sploh zdaj, ko sem se odločil, da javno spregovorim o svoji luskavici, da se ta tabu malo razbije. Ko sem začel govoriti o tem februarja, sem ugotovil, koliko ljudi ima s tem težave. In kako dobro je, da nekdo, ki dela v javnosti in ga ni sram o tem povedati na glas, lahko pripomore k mnogim rešitvam. Luskavica se mi je pojavila pri mojih osemnajstih letih, ko sem delal šov Burn the floor, in zdaj je prvič, da mi nekaj naravnega pomaga. Sem ambasador blagovne znamke Medovie in promoviram nekaj, kjer se vidi učinek.
Kdaj prideš končno v Slovenijo v Slovensko Bistrico, od koder prihajaš?
Skoraj leto in pol nisem bil doma, nisem spoznal nove nečakinje in srčno upam, da mi uspe konec junija, da obiščem družino za tri dni. Nikoli še nisem bil tako dolgo odsoten. Družina mi res veliko pomeni in vedno, ko sem lahko prihajal, sem bil vsaj kakšen dan doma.
In kdaj potem pride na vrsto vajina družina? To vaju tako ali tako sprašujejo non stop.
Upam, da kmalu. Midva si zelo želiva otroke in ni vprašanje − če, ampak − kdaj. Ko bova, bova. Težko načrtujeva vnaprej.
