Orientalski ples na dvorišču samostana Mekinje

Nataša Kočar

Nataša Kočar in plesalke skupine KUOD Bayani končno s premiero predstave Banat Hewa – Evine hčerke

Pozdravljena, Nataša. Saj nekako ne moremo verjeti, da se bo že nekajkrat napovedana premiera predstave Banat Hewa – Evine hčerke, ki ste jo uspešno tik pred prvo korono odplesale na Dunaju s tvojimi članicami KUOD Bayani, dejansko tudi zgodila. Zdaj pa tudi, če ušpičene ‘prekle’ padajo, bi rekli, kajne?
Barbra, res je, plešemo v vsakem primeru. S plesalkami predstave Banat Hewa smo zelo vesele, da se bomo lahko končno predstavile pred domačim občinstvom. Po izjemno uspešni premieri na Dunaju 7. 3. lani smo jo na domačih tleh morale odpovedati kar trikrat zapored (marca, aprila in novembra). Tako je padla odločitev, da jo letos odplešemo takoj, ko bo država prižgala zeleno luč kulturi v živo.

Banat Hewa (foto: Urša Perčič)

Eksterier v samostanu bo posebna priložnost, da predstava zaživi na poseben način, kajne? Zakaj si se odločila za zunaj, in seveda če bo dež, se selite v kulturni dom Kamnik in bo to klasična odrska predstava?
Pred nekaj leti sem na dvorišču samostana Mekinje gledala baletno produkcijo kolegice Ane Trojnar. Takrat sem si želela, da bi tudi jaz lahko enkrat imela plesno predstavo v tem izjemno lepem ambientu. Letos se je zaradi epidemije ponudila priložnost sodelovati na zunanjem odru, in to prav na tem istem dvorišču samostana Mekinje. Priložnost sem zgrabila z obema rokama, saj bomo poleg Banat Hewa tam gostovale tudi z našo letno plesno produkcijo Raks Bayani.


Kako pa si predstavo skoraj leto dni ohranjala pri življenju?
Skupina deklet, ki pleše Banat Hewa, je pravzaprav zelo tesno povezana že sedem let, saj smo skupaj ustvarile predstavo Hamsa, ki je živela tri leta in imela devet ponovitev. Hamsa nas je naučila, kako se predstava ohranja pri življenju dlje časa. V veliko čast in veselje mi je, da so vsa dekleta iz predstave Banat Hewa izjemno predana plesu in stoodstotno zanesljive plesne sopotnice. Pri taki skupini je vse to ohranjanje stanja peresno lahko, zato bom izkoristila ta intervju in jim bom še enkrat rekla: “Hvala, da ste, in hvala, da smo.”

Vabljeni na predstavo 20. junija


Si jo kaj spremenila, dodelala, je bila potreba ali pač ne? Se je spremenila tudi zasedba, mogoče?
Predstava je v svojem koreografskem in idejnem smislu ostala enaka, od premiere se razlikuje samo po tem, da bo tokrat z nami ena članica manj. Ker pa sem že omenila, da skupina diha kot eno, je bila to potem res stvar manjših kompromisov znotraj postavitev in prehodov, zato tudi podnaslov predstave Banat Hewa – Reuntied (“ponovno združene”).


Osveži nam spomin in povej v nekaj stavkih, za kakšno predstavo gre po vsebinski in plesni plati?
Zelo na kratko: Glavna rdeča nit predstave je ženska. Poudarili smo dve povsem različni kulturni okolji, ki smo ju poimenovali vzhod in zahod. Ta dva termina definirata dva različna svetova. Vse te ženske pa si delimo isto pra-figuro, Evo, ki je simbol prve ženske. Zatorej smo vse ženske Evine hčerke.


Bo predstava doživela kakšno gostovanje?
V tem trenutku nimamo kakšnih določenih datumov za ponovitve ali gostovanja, puščamo pa si odprte možnosti.
Narediva še pogled za nazaj. Kaj lahko rečeva za minulo koronsko sezono? Kaj se je najbolj očitno dogajalo, spremenilo?
Minula sezona je bila gotovo zelo posebna, prinesla je veliko novih izzivov in popolnoma preoblikovala naš standardni način dela v plesni dvorani. Večino časa smo preživeli na zoomu, osvojili smo veliko novih, drugačnih znanj in se povezali s svetom na drugačen način. Jaz osebno v vsaki stvari vedno skušam najti dobre plati in tudi teh je bilo kar nekaj.

Nataša Kočar (foto: Anja Burkar)


Kako daleč vnaprej panačrtuješ zdaj novo sezono oz. kako sploh načrtovati?
Načrtujem v dveh smereh – plan A, če ne bo več splošne karantene v jeseni in pozimi, in plan B – če le-ta slučajno spet bo. Tako bom pripravljena na oba scenarija in ne bo nobenih presenečenj.
Hvala in se vidimo 20. 6. v Kamniku in ostani zdrava še naprej!
Najlepša hvala in hvala enako tudi tebi.