Med 14. in 16. marcem smo ljubitelji in ljubiteljice orientalskega plesa zopet lahko uživali v plesnih nastopih, delavnicah in predavanjih na 2. Spring Oriental Dreamcamp-u (SOD).
Spring Oriental Dreamcamp, ki je svoj ognjeni krst doživel lani, je delo mednarodno priznane plesalke in koreografinje orientalskega plesa, Mateje Mikulan. ‘SOD mi predstavlja naravno nadaljevanje poti, ki sem jo prehodila kot plesalka, učiteljica in dolgoletna organizatorka dogodkov. Kot organizatorka sem skozi leta doživela številne vzpone in padce, kar mi je omogočilo, da sem se veliko naučila. Danes lahko rečem, da je SOD tisto, kar sem si vedno želela, vendar si nisem drznila sanjati. Hkrati pa je tudi izjemen izziv in odgovornost, saj želim obiskovalcem ponuditi kakovosten izobraževalni in zabavni program. Zelo sem hvaležna, da obiskovalci festivala to prepoznajo, se prepustijo, zaupajo in uživajo v tem, kar jim festival ponuja.’
Lanskoletni festival je gostil eno tujo učiteljico in dve domači, letos pa je SOD razširil krila in se ponašal kar z dvema tujima in tremi domačimi učiteljicami. Mateja si želi, da bi na festivalu gostila še več učiteljev naenkrat, a pravi da to trenutno ni izvedljivo. Orientalski ples je zelo nišna umetnost, s čimer imamo omejeno število profesionalnih in ljubiteljskih plesalcev, zaradi česar je težko napolniti delavnice z desetimi učitelji. Poleg tega je to tudi velik finančni zalogaj, ki ga trenutno še ni zmožna pokriti.
In kakšne so bile novosti letošnjega festivalskega programa? To so bila petkova predavanja in sobotno gostovanje gala šova v Siti teatru, pa daljši in bolj obširen program delavnic ter drzna poteza organizatorke, da nobena delavnica ni ponudila koreografije. To zadnjo novost so plesalke očitno zelo dobro sprejele, saj tovrstna novost po besedah organizatorke prinaša veliko novega znanja in motivacije za ustvarjaje in delo naprej. ‘Odločitev za obogatitev programa je prišla zelo spontano in bila precej naravna. Menim, da bi vsak festival lahko ponudil več izobraževalnih vsebin, ki se navezujejo na zgodovino, geografijo in kulturo, saj vse to močno vpliva na orientalski ples. Ideja, da v petek zvečer vključim dve predavanji, se mi je zdela odlična priložnost, da to postopoma vključim v program. Mislim, da je bila odločitev pravilna, saj je bil petkov večer dobro obiskan in obiskovalci so v njem uživali. Najbolj me je razveselil komentar enega od natakarjev, ki mi je ob koncu večera povedal, da se je veliko naučil in da zdaj na orientalski ples gleda z večjim spoštovanjem in drugačnimi očmi. To je bil zame pravi dosežek in ob tem komentarju je moje srce dobesedno plesalo.‘
Festivalsko dogajanje se je uradno začelo s petkovim uvodnim večerom, ki je nosil pomenljiv naslov Iz Egipta z ljubeznijo. Mateja pravi da je naslov predavanja prišel spontano, glede na temo, o kateri je želela da govorimo. Na njem sva predavali avtorica tega članka, Nataša Kočar in Shahrzad, glavna gostja festivala, Američanka ki živi in dela v Kairu že vrsto let. Najini predavanji sta, kot lahko sklepamo iz naslova, govorili o Egiptu. Moje predavanje je bilo osredotočeno na moje terensko raziskovanje egipčanske folklore v zadnjih desetih letih. Z udeleženkami večera sem delila nekaj zgodb iz terena in nekaj mojih dragocenih posnetkov, ki sem jih tam posnela.
Shahrzad pa je svoje predavanje osredotočila na konkretno orientalsko plesno sceno v Kairu v tem trenutku. Povedala nam je kje in kako lahko plesalke v Kairu trenutno delajo in kaj vse je zato potrebno. Kairo je namreč svetovna prestolnica orientalskega plesa in sanje vsake plesalke so, da bi nastopala tam. In kaj je potrebno za uspeh v Kairu? Najprej določen videz (dekleta investirajo celo v lepotne operacije in popravke, da lahko plešejo), nato pridobitev delovne vize (ki lahko traja celo leto dni ali pa se je sploh ne dobi) in seveda ogromno sreče, da potrkaš na prava vrata. Na tisoče jih vsako leto pride, z upanjem in veliko željo po uspehu a le redkim je usojeno da to tudi uresničijo. Shahrzad je z nami delila tako lepe trenutke tega dela, kot na primer snemanje video spota z slavnimi egipčanskimi pevci ali pa nastopanje z njimi v živo, kot tudi temne plati plesnega dela v Kairu, kot na primer izrabe in zlorabe plesalk s strani lastnikov restavracij, barov in menedžerjev. Pokazala nam je nekaj videoposnetkov plesalk in dejanskih možnosti kjer vse plesalke nastopajo in kako svoj ples prilagodijo glede na stil dogodka oz. prostora kjer plešejo. ‘Shahrzad nam je ponudila odličen vpogled in bila zelo iskrena. Verjamem, da so mnoge presenetile zgodbe iz ozadja nastopanja v Kairu, informacije o tem, kje vse plesalke nastopajo in za koliko denarja, ter vsakdanji komentarji o njihovem videzu. Realnost nastopanja v Kairu je precej drugačna od tiste v Sloveniji, največkrat zelo neglamurozna in zato menim, da je včasih koristno, da nas to pretrese in nas spomni, kako lepa in udobna je naša domača plesna scena. Zavedanje teh razlik nam pomaga ceniti vse, kar imamo doma, in nas spodbuja, da še bolj spoštujemo in negujemo naš plesni prostor’, je še dodala Mateja.
Po obeh predavanjih smo lahko uživali v kratek plesnem programu plesalk solistk iz Slovenije in tujine. Mateja je plesalke za ta večer izbrala premišljeno. Povabila je plesalke, ki jih občuduje, a jih ni uspela povabiti na gala večer in plesalke, ki morda potrebujejo priložnost, da se predstavijo širši plesni javnosti.
Letošnji sobotni gala večer imenovan Sawwah, je potekal v ljubljanskem Siti teatru. Gala večer je prireditev, kjer se predstavijo najboljše plesalke solistke in plesne skupine iz Slovenije in tujine. Zakaj Sawwah? Sawwah je ena izmed najljubših sklad mame festivala SOD Mateje Mikulan, pravi, da ima posebno mesto v njenem srcu. ‘Sawwah je ena izmed legendarnih egipčanskih skladb Abdel Halima Hafeza, katere dobesedni prevod pomeni ‘popotnik’. Ta skladba se mi je zdela popolna za naziv gala plesnega večera, saj je večer predstavljal pravo popotovanje skozi plesne sloge Egipta, Maroka in Iraka.’
Poleg tega je Mateja Mikulan pripravila prav posebno koreografijo na to pesem, kamor je povabila slovenske učiteljice orientalskega plesa. ‘To je projekt, o katerem sem sanjala že od leta 2015. Sawwah torej ni zgolj popotovanje po plesnih stilih, ampak tudi plesno popotovanje nas učiteljic, ki smo skupaj trenirale, pilile koreografije, izmenjavale izkušnje in na koncu zaplesale skupaj. Ob tej priložnosti bi se rada iskreno zahvalila Ines Kočar, Iris Zavelcini, Kseniji Visket, Maji Tul, Nežki Mohorič, Nike Sekulo in Nini Jakončič za izjemno sodelovanje ter Alji Shaar, ki nam je prijazno odstopila svojo dvorano za treninge. Bilo je res čudovito plesno popotovanje.‘
V razprodani dvorani je izjemno občinstvo z aplavzom in vzkliki navdušeno spodbujalo nastopajoče in stekla je neverjetna energija, ki je trajala ves čas programa – skoraj dve uri. Gala večer je potekal v dveh delih, vmes je bil kratek odmor. V vsakem delu so gledalci lahko uživali v devetih različnih stilih orientalskega plesa in arabskih folklor od skupinskih plesov do solo nastopov. Gala plesni večer je tudi izjemna priložnost za vse, ki na njem nastopamo, da lahko vidimo kaj in kako ustvarjajo naše kolegice in kolegi na drugih koncih Slovenije in izven meja naše domovine.
V soboto in nedeljo so potekale plesne delavnice, kjer smo nabirali nova znanja, lovili navdih in se plesno in neformalno družili. Glavna gostja festivala je bila Shahrzad. In zakaj prav Shahrzad? Želja da bi jo nekoč povabila v Sloveniji, je pri Mateji tlela že veliko časa, saj Shahrzadino delo spremlja že zadnjih deset let. ‘Njen plesni stil me je prevzel – mehkoba, muzikalnost, občutek za gibanje in energija, ki jo je izžarevala. Lahko bi rekla, da je šlo za pravi ‘dance crush’ na prvi ples.‘ Pred dvema letoma se ji je uresničila želja in je Shahrzad spoznala v živo, ko se je skupaj s soplesalkami iz skupine Mawahib odpravila na njeno delavnico v Prago. Najprej jo je popolnoma očaral njen nastop v živo, ki je bil na sporedu en večer pred delavnicami, potem pa jo je popolnoma prevezel Shahrzadin pedagoški pristop. ‘Poleg tega, da je izvrstna plesalka, je tudi fenomenalna plesna pedagoginja, ki se popolnoma zaveda svojega telesa in zna to tudi odlično prenesti na svoje učenke. Ko sem ugotovila, da je tudi čudovita in dostopna oseba, sem si rekla: Enkrat bo prišla tudi v Slovenijo. In res je prišla.‘
Naj povem, da je Shahrzad prevzela tudi vse udeleženke delavnic in obiskovalce sobotnega gala večera. Med vikendom je imela tri različne plesne delavnice. Vsaka od njih je trajala 2 uri in je bila tema zase. V soboto je predstavila svojo interpretacijo obdobja zlate dobe orientalskega plesa v egipčanskem plesu. Ta doba se navezuje na zlato dobo egipčanske kinematografije, za katero velja, da je bila nekje med 1930 in 1960. Plesalke, ki so na črno-belih platnih egipčanskih kinematografov plesale v tem obdobju, postajajo velik navdih orientalskega plesnega sveta in tudi naša tokratna učiteljica je priznala, da ji predstavljajo izjemen navdih. V nedeljo nas je Shahrzad najprej popeljala čez egipčansko mestno folkloro Baladi in nam z svojim izjemnim čutom za muzikalnost in poznavanjem arabske glasbe pričarala njen pogled na to čudovito plesno formo. Njena druga nedeljska delavnica pa je bila bolj osredotočena na tehniko. Prevladovala je tehnika gibanja torza in bokov, izolacije različnih mišičnih skupin in slojevanje gibov. Z izjemno poglobljenim znanjem in navdušenjem na temo, ki jo je učila, nas je vse popolnoma prevzela.
Poleg glavne gostje pa smo na festivalu učile še: Nika Mlakar, najboljša slovenska orientalska plesalka, večkratna zmagovalka svetovnih plesnih tekmovanj, Claudia Maia iz Sardinije –izjemna plesalka in koreografinja, ki je že večkrat obiskala Slovenijo, organizatorka in ‘mama’ festivala Mateja Mikulan ter moja malenkost, Nataša Kočar. Vsaka od nas je imela uro in pol trajajočo delavnico, kjer smo predstavile teme, ki so nam najbližje in jih rade poučujemo. Nika je tako na izredno zanimiv in svojstven način predstavila svoj stil plesa, kako oblikuje gib in kaj je pomembno pri predstavitvi giba na odru. Claudia Maia je imela zadnjo delavnico festivala, kar je izjemen pritisk, saj je večina udeležencev že utrujenih od celotnega vikenda vadb, ampak z izjemno didaktično razdelano uro je dvignila našo energijo in skupaj smo odplesali Dabke, folklorni skupiski linijski ples iz Levanta. Mateja Mikulan je v nedeljo zjutraj učila o plesih perzijskega zaliva, ki jo že vrsto let navdušujejo, da se nenehno poglablja in raziskuje njihove korenine. Moja delavnice s pomenljivim naslovom Osnove zmagajo, je bila uvodna delavnica festivala, v soboto zjutraj. Z udeleženkami sem raziskovala moč osnovnih gibov orientalskega plesa in kako jih lahko z nekaj preprostimi tehnikami nadgradimo, da postanejo naše najboljše orodje.
Mateja Mikulan pravi, da je z obiskom delavnic izjemno zadovoljna, saj so se jih udeležile številne slovenske učiteljice s svojimi učenkami, pa tudi lepo število plesalk iz tujine. Prejela je številne pozitivne komentarje, tako med samimi delavnicami, kot tudi takoj po koncu le-teh. ‘Kar nekaj obiskovalcev mi je povedalo, da se naslednje leto zagotovo vrnejo, kar mi daje še večjo motivacijo in zagon. Že zdaj razmišljam, kako bi lahko program SOD 2026 še dodatno obogatila in izboljšala, da bodo obiskovalci festivala lahko uživali še bolj sproščeno, nam je zaupala Mateja.
Med pogovori s kolegicami iz Slovenije in tujine sem ta vikend ugotovila, da je SOD nekakšen svetilnik za kolegice doma in iz tujine. Rade pridejo,ker prevladuje občutek domačnosti in sproščenosti. Kot je rekla kolegica in tokratna učiteljica Claudia Maia iz Sardinije, ki se večkrat udeležuje festivalov po Italiji, Franciji in Španiji in je bila na SOD-u tudi lani : ‘Rada pridem na SOD, ker je to edini festival daleč na okrog, ki je prežet s prijateljsko energijo in domačim vzdušjem. To sem po lanskoletni izkušnji povedala tudi mojim učenkam in zato smo letos prišle skupaj da ga podpremo.’
Claudia Maia, tudi sicer letošnja učiteljica SOD, se je tako zelo navdušila nad festivalomom, da se je odločila, da bo poleti, junija 2025, organizirala sestrski festival SOD Summer Oriental Dreamcamp. ‘S Claudio se poznava že več kot 10 let in od nekdaj sva dobro sodelovali, zato sem bila nad njeno idejo navdušena in sem jo z veseljem sprejela. SOD Cagliari je velika potrditev mojega dela in vizije, in zelo se veselim, da bo Summer Oriental Dreamcamp organizirala ravno Claudia. Obema nam je skupno, da razmišljava podobno, in sva odgovorni ter natančni osebi. Morje, sonce in ples – kaj si lahko želiš več?‘, je navdušena Mateja in pravi, da jo najbolj veseli to, da bova skupaj učili na Sardiniji (na Summer Dreamcampu bova namreč učili Mateja Mikulan in avtorica članka, Nataša Kočar, op.p.).
Spring Oriental Dreamcampu želim(o) še mnogo uspešnih in ustvarjalnih let ter uspešen zalet sestrskemu Summer Oriental Dreamcampu na Sardiniji.