Šeherezada. Stoletja minevajo, barve so izginile, a njen glas je živ

… Viktorija Bencik Emeršič …

Krstna uprizoritev Tisoč in ena noč v žanru gledališkega muzikala in po motivih libreta 1001 Katje Perat je stekla 1. marca na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) in v avtorski odrski priredbi ustvarjalcev: režiserke Ivane Djilas, avtorja glasbe in glasbenega vodje Boštjana Gombača, dramaturginje Petre Pogorevc, svetovalke za pripovedovanje zgodb Ane Duša, kostumografke Jelene Proković, koreografinje Maše Kagao Knez in oblikovalca svetlobe Boštjana Kosa.

… Igor Leonardi, Boštjan Gombač, Gregor Čušin, Gregor Gruden, Viktorija Bencik Emeršič, Nina Rakovec, Jernej Gašperin, Karin Komljanec, Tanja Dimitrievska, Domen Valič …
V MGL-ju so za novo obliko muzikala, ki se kar repertoarno vrsti na tem gledališkem odru, izbrali pripovedno obliko, tako kot jo je ubrala pogumna in inteligentna Šeherezada, ko je pripovedovala svojemu vladarju, tudi napovedanemu rablju, kralju Šahriarju. Pripovedna oblika je bila v  tistih davnih časih in ob dolgih nočeh prav gotovo tudi posebno spoštovana, danes pa znova postaja aktualna na naših gledališčih odrih, zato tudi ne preseneča, da se je režiserka odločila za pripovedno formo kot dramsko upodobitev starodavne Šeherezade, najprej po naročenem libretu Katje Perat 1001, potem pa, kot je bilo rečeno, so pereče okoliščine balkanskih begunskih poti botrovale, da so ustvarjalci  besedilo uskladili s sedanjikom dogajanja. 
… Jernej Gašperin …
Zgodbe Šeherezade predstavljajo življenje na dvorih vzhoda, posegajo tudi v osnovne človeške vrednote, kot so poštenost, darovanje, pravičnost, skratka tako v dobro kot slabo stran človeške narave in izpostavijo tudi premetenost malega človeka. Na odru MGL-ja so starodavne zgodbe delno parafrazirane, da bi na koncu zadnja zgodba dobila epilog na obali oceana, ob žicah in zidovih … ter kot nezaključen konec  obvisela v tišini, ob tem pa zmedla gledalce, ko konec ni bil jasen in je obstal nezaključen, ali pa celo pretresla zavoljo realnosti tega perečega orisa, kajti za nekaj trenutkov je zavladala v dvorani popolna tišina, potem pa se je počasi in v obilju usul aplavz, ki napoveduje tudi želeni uspeh predstave. 
Nastopajoči so bili največkrat prisotni na odru, glede na velikost pa je scena razdeljena na del, namenjen glasbenikom, in del za nastopajoče pripovednike, in po svoji geometrični obliki ravnih stranic daje vtis šotora ali peščene gmote, kjer nastopajo Šeherezadine zgodbe. Na prvi pogled scena nima ravno urejene likovne oblike, vendar ko gmoto peščene barve zavzamejo nastopajoči, se izkaže kot vzvišena planota in prav praktičen scenski element.
… Boštjan Gombač, Viktorija Bencik Emeršič, Blaž Celarec …
Avtor glasbe in glasbeni vodja Boštjan Gombač je dobro zasnoval in izoblikoval glasbeno sceno, kjer nastopajo, pojejo ter igrajo nastopajoči igralci ob glasbenikih: Blaž Celarec / Gašper Peršl, Boštjan Gombač / Primož Fleischman, Igor Leonardi / Marko Korošec. Tako kot se scena in tekst prepletata v slogu zgodovinskega vzhoda ter novodobnega časa, je tudi glasba sodobno zasnovana na orientalskih ritmih. Temu v celoti in v stilu zahodnega modnega trenda sledi tudi kostumska oblika, ki bi jo bile prav gotovo vesele modne brvi, še posebej izbrani kupci, sicer v prevladi črne, ki je bila in tudi je očitno večna barva vseh kultur. Igrajo, pojejo, so zbor in so pripovedovalci: Gregor Gruden / Boris Ostan, Viktorija Bencik Emeršič, Gregor Čušin, Tanja Dimitrievska, Jernej Gašperin, Karin Komljanec, Nina Rakovec in Domen Valič.
… Gregor Gruden …
Uvodno pripoved začne Gregor Gruden, ki zaobjame srečanje dveh bratov in zgodbo njunih nezvestih žena, kar pa posledično privede Šeherezado do kralja Šahrijarja. Zgodbe dopolnjuje živahen zbor nastopajočih, ki niso le pevci, ampak hkrati še bobnarji, ki ustvarjajo dodatne ritme ob udarcih po večjih belih tamburinih – ocean, ki v zadnji sceni tudi s svojimi skritimi peščenimi zrnci poustvarjajo pristnost valovanja oceana, po katerem prihaja ladja. Na peščeni gmoti se začnejo zgodbe posamičnih pripovedovalcev, ki se zaključijo s songi in zborovsko sceno, vse do konca, ki ga pač ni bilo in ga žal še danes ni videti v tem času vojnih zubljev, posebej prisotnih na predelu arabskega sveta.
… Viktorija Bencik Emeršič, Jernej Gašperin …
Maša Kagao Knez je v vlogi gledališke koreografinje gibanje igralcev in plesno sceno zanimivo, tudi dobro homogeno gradila ter zgradila na gibalnih in skupinskih zasnovah starega ter novega, v okvirih dane gledališke scene. Njeno delo se je začelo v razgibavanju igralcev v želji, da jih gibalno sprosti ter uskladi tako po kakovosti izvedbe kot po danih možnosti. Dejala je, da je bilo kar naporno, ker so igralci prezasedeni s tekočimi dnevnimi programi in nastopi, nastajale so tudi sprotne spremembe, vseskozi je bilo jasno, da ne gre samo za časovni zgodovinski prenos, ampak za preplet slogov in žanrov; sicer so se tudi Šeherezadine zgodbe zbirale v nizu stoletij in kulturnih različic. Gibanje, ki smo mu sledili na sceni, je stilno razpoznavno po kulturah Orienta, ki je vplival in še vpliva na koreografske tokove današnjih dni, posamezniki so mu  dodali še svoj plesno razvejan tok.
… Domen Valič …
Tako smo imeli možnost slediti rapu in plesu Jerneja Gašperina ob zgodbi njegove Šeherezade, medtem ko je Domen Valič svoje gibe prelival v mehkobi Orienta, tudi sodobno gostil ter pripovedoval. Da je pripovedovanje posebna odrska zvrst, je v svoji dovršeni igralski obliki predstavil Gregor Čušin, bil je genialna prispodoba Šeherezade, tiste, ki je lahko ogrela že umirajoča čustva prizadetega vladarja.
… Nina Rakovec …
Živahno se je v vlogi pripovedovalke izkazala tudi Nina Rakovec, v zgovornosti hipnotičnega pogleda in v miru postavitve je zanimivo izzvenela tudi  pripoved Šeherezade Tanje Dimitrievske. 
… Jernej Gašperin, Gregor Čušin, Domen Valič …
Od pripovedovalca se pričakuje, da s svojo sproščeno sugestivno pripovedjo docela hipnotizira poslušalce-gledalce, nič manj z živo igro in gestikulacijo; ko govorijo oči, spregovorijo gibi in glas izpoje pripoved. In to vse je bil in je v svoji vlogi živo poustvaril igralec Čušin, tudi zaplesal v originalnem stilu nam najbolj znanega orientalskega plesa, ki so ga beduinske žene plesale v svojih šotorih na ženskih večerih in ob ženskih pogovorih.
… Karin Komljanec, Viktorija Bencik Emeršič, Tanja Dimitrievska, Nina Rakovec …
V arabskem svetu so (in gotovo še) moški plesali te iste plese, kajti plesali in predvsem javno nastopali so le moški plesalci. Bili so odeti v svoja oblačila, na bokih imeli opasane debele vrvi, ki so se zaključile z vozlom, vidno pozibavale pa ob vrtinčenju in tresenju bokov, roke so bile okrašene z zapestnicami in se prelivale v znanih kačastih oblikah, na gležnjih nog pa še zvončki. Glasbene družine so nastopale na  ulicah in v javnosti, ko je oče igral instrument, sinovi so ga spremljali na svojih glasbilih in med njimi je bil tudi kak plesalec. Orientalske plesalke, ki so nastopale v javnosti, so na sceno prišle šele ob prodoru zahodne civilizacije na ta območja.
… Tanja Dimitrievska …
Šeherezada je literarni lik, ki povezuje zgodbe, zbrane v 12. stoletju pod naslovom Tisoč in ena noč, njihov začetek pa se šteje še iz  časov starega perzijskega ljudstva, svoj arabski prevod so dobile v 9. stoletju, potem so se dopolnjevale z zgodbami iz arabskega sveta, Indije, Egipta, Mezopotamije … vse do končne oblike, ki se je knjižno zapečatila v Siriji med 16. in 17. stoletjem. Pogumna vezirjeva hči Šeherezada se je odločila predati se kralju (sultanu) Šahrijarju, čeprav je vedela, da ta po prvi poročni noči ubije vsako svojo nevesto (nedolžno dekle). 
… Gregor Čušin …
Šeherezada se izkaže za pametno, odločno, uporniško, samostojno žensko, ki se upre očetu in odide h kralju ter mu že prvi večer  pripoveduje zgodbo, ko pa postane najbolj napeto, prevlada nočni spanec, zgodba za zgodbo pa se nadaljuje ali konča naslednji večer. In te so se nizale, vse dokler se kralj ni usmili svoje Šeherezade, ki je postala njegova kraljica in žena, ki mu je med pripovedovanjem povila tudi tri sinove …
… Nina Rakovec, Gregor Gruden, Domen Valič, Blaž Celarec, Viktorija Bencik Emeršič, Tanja Dimitrievska … (Foto: Peter Giodani)
Ni kaj, junakinja Šeherezada je opevani ženski ideal, ki zna moškemu prisluhniti, ga notranje bogatiti in razsvetliti, mu ugajati in biti predana ter na koncu koncev ničesar od njega zahtevati, ki je očitno buril moške zgodovinskega vzhoda. Ali je mogoče danes kaj drugače!?

View Gallery 20 Photos