Od kod ideja za ustanovitev Plesnega coctaila?
Z možem sva se udeležila nekaj plesnih vikendov in menila sva, da bi se dalo narediti plesne dogodke bolj odprte in bolje promovirati plesne zvrsti in plesne šole. Žal je tako, da mnogi gospodje težje zberejo pogum in odidejo direktno v plesno šolo na plesni tečaj. Mi pa smo zlata stranska vrata za vse plahe in manj plahe ljudi, da vstopijo na plesni parket.
Plesni Coctali je blagovna znamka, ki letos praznuje peti rojstni dan. Namenjena je vsem ljubiteljem plesa. Ne glede na starost ali plesno znanje. Združuje plesne navdušence, ki si želijo plesati, se družiti in se veseliti na kulturen način. Organiziramo plesne večere, plesne izlete, enodnevne plesne seminarje, plesne vikende, plesne festivale, plesne dopuste …
Zaupaj nam svoje plesne korenine. Kje si se učila plesnih veščin in kje organizatorskih oz. menedžerskih?
V plesne vode sem zajadrala po prestani pljučnici, ko so zdravniki bili mnenja, da orodna gimnastika ni najbolj primerna zame. Tako sem v tretjem razredu prestopila plesni prag in prve korake osvojila pri dr. Meti Zagorc, nadaljevala v Kazini pri Nataši in Tomažu Ambrožu, sledil je prestop v plesno šolo Tine Rožanc, kjer je bil moj trener Fredi Novak. Svet latinskoameriških in standardnih plesov sem zapustila pred 30 leti. Za konec pa se udeležila maratona 192 ur plesa v takrat popularni discoteki Super Li in zaključila plesno kariero z zmago na maratonu. V svet plesa sem se vrnila po 22 letih zakona, ko sva z možen odšla na križarjenje in večere presedela ob plesišču. Takrat je moža nekaj očaralo in dal je pobuda za začetni tečaj družabnih plesov. Priložnost sem zagrabila kot levinja. (smeh) Menedžerske veščine sem pridobila pri Gospodarskem vestniku kot vodja oglasnega trženja, nadaljevala kot direktor komerciale na takrat še samostojni TV-hiši Kanal A, kasneje kot director BEPa na Dnevniku in se nato podala v zasebne vode, kjer sem še sedaj.
Saj že sam naziv pove, da je plesna šola institucija, namenjena plesnemu izobraževanju vseh generacij. Organizacija plesnega večera, izleta ali dopusta pa menim, da bolj sodi v gostinsko turistični sektor ali bolj kulturo, ne pa v izobraževanje.
Kdo ste najožja in širša ekipa? S kom vse sodelujte za pripravo dobrega plesnega večera?
Nama z možem Romanom se je kmalu pridružila hčerka Veronika in to je team in motor Plesnega coctaila. Seveda pa na naše dogodke k sodelovanju povabimo različne plesne pedagoge, DJ, glasbene skupine in plesalce različnih plesnih zvrsti. Nikogar ne izključujemo, naša vrata so odprta vsem ljubiteljem plesa.
Od kod prihajajo udeleženci in plesalci na plesne dogodke?
Naših plesnih dogodkov se udeležujejo plesalci s celotne Slovenije. Pogosto pa se nam pridružijo tudi plesalci iz Italije, Avstrije in Hrvaške. Na festivalu Ljubljana pleše pa je narodnosti mnogo več, saj poteka v času turistične sezone in turisti radi zaplešejo na našem plesnem podiju. 
Težko se je odločiti in en plesni dogodek postaviti v ospredje. Ja, v čast in ponos mi je Gala Jenkov ples 2014, ko smo po več kot 20 letih v slovensko plesno dvorano ponovno pripeljali Polonezo in z njo počastili 90. letnico delovanja nestorja slovenskega plesa Adolfa Jenka. Potrebno je bilo veliko truda, saj smo pričeli z iskanjem not za Polonezo, koreografijo in vse, kar sodi v tak protokolarni plesni uvod. Prireditev je imela tudi dobrodelni namen, saj je bila za to priložnost naslikana slika g. Jenka, ki smo jo licitirali in denar namenili plesnemu klubu Zebra, plesalcem na vozičkih. Vsekakor sem ponosna na tradicionalni festival Ljubljana pleše, katerega pokrovitelj je Mestna občina Ljubljana in je hkrati vključen v projekt Slovenija v gibanju. Tu je še jesenski plesni coctail vikend, kjer plesalci spoznajo mnogo plesnih zvrsti.
Kateri dogodek pripravljaš ter katerega bi si želela organizirati in zakaj?
Trenutno je pred nami 5. Plesni coctail vikend v Thermani Laško, kjer se bo predstavilo 20 plesnih šol na preko 30 plesnih delavnicah. To je tudi naš osrednji plesni dogodek leta. Njegov namen je prav predstavitev plesnih šol in plesnih zvrsti ter Slovence zvabiti na plesni parket v novi plesni sezoni. Seveda bomo tudi med plesno sezono aktivni in plesalce navdušili s kakšno noviteto …
Dobrodošla bi bila večja medijska podpora. Plesi se organizirajo, žal pa je premalo denarja, da bi si organizatorji lahko privoščili dobro promocijo v medijih. Žal ples tudi ni tako popularen kot na primer nogomet. Mislim, da bi bili plesalci rekreativci veseli še kakšne dobre plesne dvorane in pa več složnosti v plesnih vrstah.
Ali dobro poznaš slovensko plesno sceno in kaj meniš o njej?
Slovensko plesno sceno raje opazujem od strani. (smeh) Ja, Slovenci smo plesni narod in po odličjih posegamo v vseh plesnih zvrsteh. Tako smo na spomladanskem vikendu gostili aktualna svetovna prvaka Nadijo Bičkovo in Miho Vodičarja, pridružila pa se nam je še aktualna svetovna prvakinja v orientalskih plesi Nika Mlakar. Kaj si lahko organizator plesnega dogodka še želi? Drugače pa je moje mnenje, da bi morala plesna srenja delovati bolj homogeno in skupaj vložiti več truda v promocijo plesa. Predvsem v podmladek za standardne plese, ki so žal v zatonu, saj je zanje potrebno ogromno vloženega truda in discipline, preden se pokažejo prvi rezultati. Prav gotovo je nastala vrzel tudi z odhodom v “pokoj “dveh odličnih plesnih parov, Andreja Škufce in Melinde ter Jurija in Jagode Batagelj. Namiguje pa se, da razmišljata o “upokojitvi” tudi Miha in Nadija. Podmladka pa je malo, to smo videli tudi na Državcu v Medvodah, ko so kombinacijo plesali štirje plesni pari. Na srečo je veliko podmladka v modernih plesih.
Ne, nikakor, Plesni coctail ni konkurenca, saj nismo plesna šola in ne učimo plesa. To tudi ni naš namen. Imamo dovolj kakovostnih plesnih šol in bomo raje plesalce usmerjali nanje. Vse več plesnih pedagogov ugotavlja, da je sodelovanje z nami za njih prednost, saj se lahko posvetijo svojemu področju dela – plesnemu učenju; mi pa poskrbimo za vso organizacijo dogodka, promocijo in poskrbimo, da se plesalci počutijo dobro.
Kaj te pri plesu najbolj osrečuje in kaj najbolj žalosti?
Osreči me vsak gib telesa, ki se zlije z ritmom glasbe, in občutek harmonije, ki jo ob tem občutim. Žalosti me, da sva z možem dve desetletji preživela brez plesa. Kot organizatorko plesnih dogodkov pa me resnično osrečijo nasmejani obrazi ob zaključku dogodka in našem slovesu. Ko vidim, da mi je uspelo zbrisati zaskrbljenost z obrazov naših gostov in jim podariti nekaj ur sprostitve ter užitkov na plesnem parketu.
Kateri je tvoj življenjski moto?
Živi in uživaj v življenju, ob tem pa naredi kaj dobrega za sočloveka.
