Rosana Hribar & Gregor Luštek spet skupaj. Združil ju je Maratonski duet

… (Foto: Miha Fras)

Nagrajenca Prešernovega sklada 2015 za svoj koreografski opus zadnjih dveh let, Rosana Hribar & Gregor Luštek, sta 3. junija v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma Ljubljana strnila svoj ciklus plesnih duetov v uro in pol trajajočo predstavo Maratonski duet, in to brez premora, ter tako še enkrat potrdila, da je umetnost plesa živi izvir plesalčevih notranjih vrelcev, da je govorica telesa poglobljeno berljiva in čutna, še posebej osvežilna in navdihujoča moč umetniške lepote, je pesniška gibalna forma in je ljubezenska skica barvitih odtenkov, v koreografijah dueta pa celo še prefinjeni brus dveh polarnih energij.

… (Foto: Peter Bratuša)
V njunih avtorskih duetih je izpisanih šestnajst let skupnega življenja in koreografskega ustvarjanja. Nista hlastala po novih gibalnih formah, te so se porajale skupaj z idejo in občutki, ki sta jih na dve leti "spakirala" v svoj novi duet, in to v petih delih in v zaporedju petih letnic, petih številk ali naslovov, ki so se vrstili od števila 8,10,12, 14 do 16 in se postavljali ter vrstili praktično na vsake dve leti na odru Plesnega teatra Ljubljana. Začelo se je z Duetom 8 let (2006), izrisanim stanjem skupnih osmih let, navdih pa se povezoval z mislijo na denarno nagrado  Mednarodnega koreografskega tekmovanja v Beogradu, kjer sta prvo nagrado tudi osvojila. Tako sta dobila motiv in navdih za svoj edinstveni opus, opus plesnih duetov, ne le v Sloveniji, ampak prav gotovo tudi v širšem svetovnem merilu. V prihodnjih dveh letih je sledil Duet 10 let  (2008), prejemnik niza nagrad 2009 in 2010: druga nagrada na Mednarodnem koreografskem tekmovanju v Ludwigshafnu, druga nagrada  na koreografskem tekmovanju v Hannovru, Trdinova nagrada in nagrada povodni mož, tudi nagrada vesna za najboljši kratki film na slovenskem filmskem festivalu kratkega filma.
… (Foto: Peter Bratuša, Miha Fras, Miha Sagadin)
Leta 2011 pa je sledila  premiera Duet 012 (Raznovrstnost mnenj je čudovito!), izbrane predstave med dvajset najboljših od 582 prijavljenih del iz Evrope in v mreži Aerowaves  2011, duet je prejel nagrado občinstva na 5. plesni platformi Gibanica, pozneje jih na Gibanici niso izbirali, seveda se tudi onadva nista več  prijavljala na festival plesa, "ki plesa ne mara". In sta bila v istem letu Gregor in Rosana okronana z Zupančičevo nagrado za svoj Duet 012, leta 2015 pa skupaj z novim duetom Štirinajst, premierno predstavljenim marca 2012 in ob predstavi Korak v dvoje po Pii in Pinu (2013) postala dobitnika nagrade Prešernovega sklada 2015. V najnovejši koreografski uprizoritvi in sestavljenki Maratonski duet sta zajela naštete duete, začela s tistim 10 let, povrh in v zaključek še magistrsko delo Rosane Hribar na AGRFT-ju predstava 16 (duet premierno uprizorjen konec leta 2014 v PTL-ju) pod mentorskim vodstvom redne profesorice Tanje Zgonc.
… (Foto: Miha Sagadin)
Maratonski duet sta umetnika sugestivno začela s tistim značilnim prstom, kazalcem, ko eden na drugega kažeta, eden drugemu nemo ukazujeta, postavljata neverbalna vprašanja in pričakujeta odgovore …, scena pa pričara Duet 012, ki se sicer uvodoma začne s kratkim videofilmom režiserja Petra Bratuše v produkciji Felina Films – Duet 10 let in nadaljuje s plesnim duetom značilnih energetskih nabojev, borb za prevlado na bojiščih svojega prav in prava, tudi z nestereotipnim povezovanjem žensko-moškega principa, ko si simbolično predajata še uniformno obliko črnega suknjiča in ga enkrat eden, drugič drugi odene oziroma sleče ter poda drugemu. Na sceni Maratonskega dueta pa se njuna pisana filmsko-plesna zgodba začne v obratnem redu, najprej ples in potem film plesa v bivalnih prostorih (še) zaljubljene mladosti, medtem ko onadva izgineta za zaveso in se preoblačita ter pripravljata za svoj Štirinajsti. Dueti si ne sledijo kot koreografske celote, saj sta jih krajšala in oblikovala ter povezovala v novo zaokroženo obliko, vendar je še vedno vsako delo ali duet povsem prepoznaven po originalni koreografski izvedbi, tudi po kostumih in seveda po glasbi. Sledil je duet Štirinajst, ki je nastal po vizualni podobi Jerneja Lorencija in po priredbi njegovega besedila (video in prevod Jure Novak). Godalni kvartet Godalika je ob odru Linhartov dvorane, skrajšane za prve vrste, v živo zaigral tango za duet Štirinajst: Por una Cabeza (C. Gardel, Rococo Quartet), v glasbeni sestavi: Jelena Ždrale, Klemen Bračko, Matjaž Sekne in Gregor Marinko. Maratonska plesna predstava pa se zaključi z Duetom 16, kjer je kvartet Godalika izvajal uvodni koncert za violino Phillipa Glassa kot intermezzo pred začetkom zadnjega dueta in v nadaljevanju isto glasbo, ki sledi predstavi 16. 
… (Foto: Miha Fras)
Predstavo svojih šestnajstletnih zgodb, strnjeno v Maratonski duet, sta avtorja, koreografski tandem Rosana Hribar & Gregor Luštek,  zaokrožila v scensko pripoved štirih dejanj, koncentriranih plesnih zgodb skupnega sobivanja in ustvarjanja, ko se lahko le sprašuješ, od kod jemljeta energijo, kondicijo in svoj ustvarjalni navdih; kje se sploh začne ali konča realnost in kje umetniški scenarij. Svoj  Maratonski duet sta zaključila z Duetom 16, vendar s spremenjenim koncem, edinim logičnim zaključkom v stilu filmske špice, ko se ob koncu vrstijo še duhoviti utrinki s snemanj, onadva pa svoj maratonski zaključek obarvata s poglavjem humorno obarvanih spominov in končno tudi široko  nasmejana. Gotovo nastopajo razlike v tej maratonski obnovi lastnih del, kajti ni enako predstavljati nekoč doživeto z druge perspektive novonastalega medsebojnega odnosa, no, njima je ta njun maratonski met vsekakor uspel. Predstava Maratonski duet je nastala v produkciji Plesnega teatra Ljubljana in v koprodukciji Cankarjevega doma, luč pa oblikoval LCLight, kostumi originalni: za Štirinajst Alan Hranitelj in za 16 Katarina Škaper.
… (Foto: Miha Sagadin)
Cankarjev dom je v treh letih še posebej izpostavil novodobne slovenske plesne in koreografske tokove umetnikov, ki niso bili ravno pogosto predstavljeni na odrih CD-ja, in to z organizacijo treh Malih plesnih simpozijev, ki so potekali v zaporedju treh let v dvorani Lily Novy, zaključili pa se z gostovanjem predstav naših eminentnih plesnih ustvarjalcev, o katerih je tudi tekla beseda na omenjenih simpozijih. Prvi tovrstni simpozij je bil leta 2013 posvečen opusu romunskega plesalca in slovenskega koreografa Edwarda Cluga, drugi leta 2014 plesni in koreografski odličnosti Valentine Turcu in tretji, ki je stekel letošnjega maja, Rosani Hribar in Gregorju Luštku v naslovu Korak v dvoje v enem samem dihu. Vse tri simpozije je vodila in pripravila Andreja Kopač, Cankarjev dom pa je ob spremnem tekstu Staše Mihelčič izdal knjižico o poteku in vsebinah vseh treh simpozijev z naslovom: Trije mali simpoziji o štirih plesalcih in koreografih, ki sta jo zapisali in uredili Andreja Kopač za prva dva simpozija in Ksenija Kaučič za tretji simpozij, izšla je pred in se delila ob premieri Maratonskega dueta. In vendar ples tudi v naši Sloveniji, ki se že nekaj let največkrat senči pod sodobnim performativnim hladom naših severnih sosedov ali se skuša napajati v filozofiji me(n)tala in uma, ki ni več posnetek časa, ampak žal že sama sebi namen; seveda čast redkim biserom, ki rešujejo umetniški nivo te nove neverbalne in gibke scene. Ob tej misli pa zahvala tistim, ki vzdržijo v plesnem razdajanju, ki mu država ne kaže ravno naklonjenosti, in ki umetnost plesa s polno mero zanosa tako uspešno nadgrajujejo, med njimi prav gotovo tudi plesna in koreografska junaka neinstitucionalne scene, svobodnjaka Rosana Hribar in Gregor Luštek.
… (Foto: Miha Sagadin)
 
"Eppur si muove!" (Galileo Galilei), je za uvod v gledališki list Maratonski duet naslovila svoje spremne misli Andreja Kopač, zaključila pa s stavkom Pie in Pina Mlakar, naših dveh velikanov plesne umetnosti: "Nihče ni imel prave besede za gib in njegovo bistvo." Spremno besedilo v gledališkem listu o koreografskem opusu na umetniški plesni osi Hribar-Luštek pa v naslovuNepopustljiva do sebe in drugih prispevala Zala Dobovšek.

View Gallery 7 Photos