No, Robi, za tabo, za vama z ženo Dunjo in vajino ekipo PS Novo mesto je sedem plesnih dni, ki so bili intenzivni do konca. Kakšen je prvi vtis po koncu državnega prvenstva vseh treh sekcij, ki jih združuje Plesna zveza Slovenije?
Poleg vidne utrujenosti in izčrpanosti predvsem veliko veselja, da smo zmogli, tako kot smo si zastavili, da je vse potekalo gladko brez velikih zapletov (resda sta bila torek in sreda bolj vroča, ampak smo se hitro odzvali in najeli renta klime in tako smo v naslednjih dneh normalno delali tudi v četrtek je bilo zunaj skoraj 40 stopinj) in so bili zadovoljni tako gledalci, sodniki in jasno tudi tekmovalci. Predvsem slednjim gre velika zahvala, s svojim trudom in energijo so nam v sedmih dneh odplesali neverjetne zgodbe.
Kot poslušam, vsi hvalijo tvojo/vašo organizacijo prvenstva, to je tisti del, za katerega si odgovoren. Jaz sem prisostvovala prvi dan, in ja, odlično je vse ‘štimalo’. A na drugi strani so seveda nekateri razočarani, da niso stali na stopničkah, kaj šele tisti, ki so računali na najvišje stopničke. Kako rešiti to presneto človekovo naravo pričakovanj?
To je res. Videli smo lahko neverjetno veselje nekoga samo ob dejstvu, da se je uvrstil v finale ali pa ogromne solze sreče na tretjem mestu, potem pa žal grenak nasmeh in krokodilje solze žalosti nekoga, ki je pristal na drugem in ne na prvem mestu. Kot smo zapisali že v biltenu, želeli smo si, da bi tekmovalci na tem DP dosegli svoje osebne zmage, pa kakršnekoli naj že so, da pa so te realne, so tukaj na prvem mestu predvsem trenerji in tudi starši. Včasih so želje staršev veliko večje, kot zmorejo (in si želijo) njihovi otroci, zato trenerji tudi s tega vidika nimajo lahkega dela, vendar na podlagi videnega letos bi (z redkimi izjemami) lahko rekli, da jim je uspelo.
Poskrbel si za tuje sodnike, poskrbel si, da so sodniki tudi zaplesali, a v nedeljo, zadnji dan − kraljeva disciplina hip-hop pa spet negodovanje (Dejan Gregl je zapisal komentar na družbeno omrežje FB). Kaj se je dogajalo?
To je bil zadnji tekmovalni dan, poznala se je že utrujenost, nekateri tekmovalci so imeli za sabo že več tekmovalnih dni, tudi nekateri sodniki so sodili že več dni zapored. Prišlo je do razhajanj v mnenjih sodnikov, po svoje je tako tudi prav. Pa so se usedli in dorekli.
Podelili ste 127 zlatih medalj (toliko je tudi vseh disciplin), vendar pa v skladu s pravili državne prvake dobimo samo v absolutni, torej članski kategoriji, in teh je bilo 42. Najuspešnejši klub je bil PK Bolero Ljubljana. Kako si ti zadovoljen z dosežki vašega kluba PS Novo mesto, na koga si še posebej ponosen?
Ponosen sem na vse rezultate, ki so jih priplesali naši plesalci. Če omenim nekaj najbolj žlahtnih − šestkrat prvo mesto; petkrat tretje mesto. Če izpostavim ekipo člani2 hip-hop mame, ki so z mano že od samega začetka in že devet let nepremagljive, naj omenim komentar Sebastijana Vodlana, da bi gospe lahko plesale pri normalnih članih in gotovo ne bi bile zadnje.
Kaj svetuješ plesalcem, koreografom, sodnikom, plesnim kolegom, trenerjem, staršem, o čem naj razmišljajo te poletne dni?
Predvsem, da si vsi odpočijejo, da bodo sveži za novo plesno sezono, ki bo kmalu pred vrati.
Zdaj pa za nekaj časa pozabiš na ples, kajne? Kam na počitnice − konkretno − in kaj bo novega v novi sezoni?
Čez en teden odhajamo z družino na počitnice v Grčijo raziskovat prečudovit otok in se predajat počitniškim užitkom. Pozneje nas pot ponese še malo na hrvaško obalo in malo tudi v lepe slovenske hribe. V drugi polovici avgusta pa že začnemo s pripravami na novo sezono. Obeta se nekaj sprememb, saj bomo menjali nekatere trenerje. V resnici pa način dela ostaja isti – živimo ples še naprej.
Hvala in lepo se imejte!
