Rajšek & Zupanec & Erjavec so N.A.G.

Dolgo pričakovani plesni projekt treh koreografov mlajše generacije je končno in po nepredvidenih težavah ugledal dan na sceni Plesnega foruma Celje/PFC 27. junija 2015, a vendarle – kot je bilo rečeno na premieri, je dodatni čas botroval tudi k dozorevanju zaključene celote. Tako se je zgodil N.A.G., koreografija plesne simbioze in mladostnih utripov treh koreografov: Nika Rajška, Aje Zupanec in Gee Erjavec, ime pa dobil po treh začetnicah njihovih imen, pri oblikovanju naslova je imela prste vmes še koreografinja in umetniška vodja PFC Gordana Stefanovič Erjavec.

Da je nag vsak človek, ko sleče svoja oblačila, je jasno, vendar še težje kot biti brez oblačil, je do biti (do nagega) razgaliti svojo osebnost,  soočiti se s samim seboj, in to še posebej v času mladostnega odraščanja. Odpirati, iskati in brskati po svoji notranjosti, pokukati v intimo svoje duše, se odpirati navzven, kot se sliši v pogovorih, pa imenujemo osebno razgaljenje, tisto nevidno očem, vendar čutno in občutno v povezavah z  drugimi. Naslov N.A.G. torej izhaja iz realnih kratic imen treh avtorjev, hkrati ima tudi globlji metaforični pomen; kako pogledati vase in se soočiti s seboj, kako dati iskrene odgovore na zastavljeno vprašanje, kako prijateljem, svojcem priznati lastno stanje …
Zahtevne naloge sta se Aja in Gea lotili že ob koncu lanske sezone in se nepričakovano soočili s trdnjavo mladosti, ki zna uživati v glasbi in plesu, se tudi gibalno nadgrajevati, vendar zazreti se vase ali iskati v sebi nekakšne odgovore in jih še celo izražati v gibanju – to pa je bil kar trd pedagoški oreh. Avgusta se je skupini pridružil še Nik, vodil plesne delavnice, ob tem je stekla tudi zasnova novega projekta in je bila že delno postavljena tudi koreografija. Nik je z novo gibalno svežino in novimi plesnimi motivi spodbudil mlade plesalce PFC do novih gibalnih iskanj, Aja in Gea pa sta na postavljenih temeljih dokončali koreografsko zasnovo, tudi zasnovali scenarij in režijo, video in fotografije je prispevala Eva Klevska, za dobro oblikovanje gledališke luči pa poskrbel kar Dušan Erjavec, sicer njegovo ime ni zapisano v gledališkem listu, ampak ob pohvalah, ki so na koncu sledile, sta ga razkrili kar avtorici. Suvereno kot ubrana skupina so zaplesali: Ana Cvelfar, Lia Hofman, Ana Krašovic, Eva Plevnik, Evelina Pristovšek, Jaka Rehar, Alja Roškar, Ina Trefalt, Kaja Vajdetič in Pia Žižek.
Ob vhodu v dvorano PFC se gledalec neposredno sooči z debelejšo PVC-folijo, ki zastira pogled na oder, in takoj se zastavi vprašanje, kaj se  skriva za zaveso. Prve luči, ki posvetijo za zaveso, rahlo osenčijo vstopajoče pravokotne oblike, pozneje v odsevu svetlobe so to dozdevna ogledala, postavljena na premičnih podstavkih. Na teh stojijo tudi njihovi lastniki in se skupaj z njimi vrtijo; zastrti pogledi in presevajoče se luči, tudi občasne zatemnitve to scensko postavitev za zaveso obarvajo nekam mistično. In ogledala so prvi stik z ali uvid v lastno podobo, tudi nepogrešljiv rekvizit vseh časov, spolov in starosti, posebej pa v nenehni uporabi v obdobjih odraščanja.
V odsevu ogledal zavibrirajo svetlobni efekti, obrisi stoječih skulptur, pripetih na ozadje ogledal, pa se počasi premikajo in zapuščajo svoje podstavke, se v plesnih oblikah združujejo, tudi se plazeče postavijo pod zaveso in v vidno polje odra, na PVC-površini pa steče videoprojekcija intimnega mladostnega trenutka. Skupina za trenutek obstane, kot bi hoteli reči – to je naš videz, nato odstre zastor, se postavi v novo luč in razgali svojo novo plesno podobo.
Videoprojekcija, ki sledi v določenih fazah, se likovno prepleta z dogajanjem na odru, je za trenutek sinonim želja in spominov, tudi perspektivni podaljšek skupinske postavitve plesalcev na odru, in se jasne slike projekcij občasno prepletajo in dopolnjujejo s koreografskim jezikom, ta pa je več kot zahteven, ko se gradijo dueti, solistični izlivi ali se zariše v čustvena stanja, ki se odsevajo na obrazih, izražajo v gibih in držah. Scenske likovne domislice v igri z premičnimi ogledali se kar vrstijo, ko se v njih multiplicirajo gibalne forme, se vizualizirajo prihodi in odhodi, se gradijo scenske skulpture in postavljajo poti labirinta, so tudi (največkrat) dobrodošli rekviziti ob  stiliziranju lastne podobe in v prostor zarišejo odsev posameznih portretov.
Plesni projekt N.A.G. se  prebira kot iztrgan list iz dnevnika gimnazijca, ki opisuje preživete trenutke s prijatelji, sošolci, skupinske animacije in usmeritve, tudi izpostavi individualne odmike, ko izolacije in bolečine iščejo ponujeno roko rešitve ali prijateljstvo premaguje napetost nerešljivega . Koreografija je zaživela kot skicirka mladostnega dozorevanja. Za plesno strukturo je bila nekoliko bolj zadolžena Aja, za gledališki gib in izraz pa Gea; skupina pa poustvarila tihoto zaustavljenega giba, gnetla tišino in s pomočjo giba tudi berljivo izpisovala zajeta čustvena stanja. Sodobno kostumsko nošo, ki se je na odru sproti menjala, pa so prispevali: Aja, Gea, Damir Raković in Theater Ponorelli.
Na koncu je priznanje, srebrno značko za plesne uspehe in več kot deset let plesanja v PFC Alji Roškar in Jaki Reharju podelil strokovni programski sodelavec JSKD OI Celje Živko Beškovnik, plesalcema, ki se ob zaključku svojega srednješolskega šolanja usmerjata na nove študijske izzive in zapuščata Celje ter svoje aktivno delovanje v PFC.
Jaka Rehar je prejel priznanje iz rok Živka Beškovnika, strokovnega programskega sodelavca JSKD OI Celje …
Aljo Roškar pa še posebej izpostavljam, kajti v predstavi in še zlasti v zaključnem dejanju je dokazala, kako lahko dozorela osebnost in zrela plesalka subtilno pristno izraža svoja notranja ter osebnostna stanja; bila je prepričljiva v izrazu in popolna v gibanju, in to v tolikšni meri, da se ji preprosto lahko verjame.
… prav tako Alja Roškar …
Na dan premiere pa je triindvajsetletni Nik Rajšek v Amsterdamu svečano sprejel svojo diplomo ob zaključku šolanja na plesni akademiji Asterdamse HS voor de kunsten. Plesno šolanje je začel na oddelku sodobnega plesa na Glasbeni šoli Trbovlje, nadaljeval na SVGŠL – Umetniški gimnaziji za sodobni ples Ljubljana in zaključil v Amsterdamu. Svoj prvi plesni projekt INSTINKT je lani postavil na gledališkem odru DD Trbovlje, potem pa v PFC, kjer je sodeloval že v času svojega  gimnazijskega šolanja, in še na odru Španskih borcev. Še pred podelitvijo diplome je bil sprejet v profesionalno skupino Ronny & Guy v Groningenu na Nizozemskem, z njimi in v produkciji z Zavodom EN-Knap je nastopil tudi v predstavi Fobija, ki je premierno predstavljena na odru Španskih borcev, znova pa  bo pri nas predvajana 7. septembra na odru ljubljanskih Križank v sklopu 63. Ljubljana Festivala.
Sedemindvajsetletna Aja Zupanec in leto dni starejša Gea Erjavec sta se že od otroških let uvajali v ples pri pedagoginji Gogi Stefanovič Erjavec ter v PFC. Aja je plesno akademsko šolanje zaključila na SEAD akademiji, svoj prvenec Prikrito-Razkrito pa predstavila že leta 2012. Lani je kot koreografinja sodelovala v plesno-glasbenem projektu Goge Stefanovič in PFC Meeting Point, trenutno pa pleše v mednarodnem projektu Milana Tomašika Hunting Season. Gea Erjavec je tudi zaključila SVŠGL Umetniško gimnazijo Ljubljana, lani pa še študij na Akademiji za ples Ljubljana, svoj prvi plesni projekt POTOPLES je ustvarila leta 2009, 2010 pa Follow Me. Kot igralka se je preizkušala na filmskem platnu, kot plesalka, koreografinja in pedagoginja je delovala s Teatrom Pozitiv (DIC Ljubljana) in z njimi gostovala tako doma kot v tujini, trenutno pa soustvarja projekte v Teatru Ponorelli v Ljubljani. Torej tako naš novi rod mladih koreografov spodbudno dozoreva in uspešno ustvarja tudi izven ljubljanskih plesnih odrov.

View Gallery 15 Photos
Parada plesa
Uporaba piškotkov

Spletna stran za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje, namene trgovine (košarica), prijavo na novice in spremljanje uporabe spletne strani (Google Analytics) uporablja piškotke. Tukaj lahko nastavite katere piškotke dovolite in katerih ne.