Domen Krapež sicer pleše za Nemčijo, a ponos ob osvojitvi tega veličastnega naslova in pokala ni nič manjši.
Dragi Domen, pa sva spet skupaj. Iz Blackpoola prinašaš prekrasne novice in ogromen pokal. S soplesalko Natašo Karabey sta postala zmagovalca v standardnih plesih med profesionalci. In nazadnje, ko sva se pogovarjala, si dejal: “Vsakič, ko stopiš na parket, bi rad zmagal.” Je bilo tako tudi pred to tekmo?
Šla sva s tem ciljem, ampak prvič v življenju se mi je zgodilo, da 16 mesecev nisem plesal tekme, in ne veš, kako boš reagiral. To je nedvomno najprestižnejša in najstarejša tekma med ‘profiji’, saj uradno štejemo, da se je tekmovanje začelo že leta 1921 s posameznimi plesi. Mi plešemo samo štiri plese, brez dunajskega valčka. Tekmovanje v takšni obliki, kot ga približno poznamo danes, pa poteka od leta 1931. Odpovedano je bilo samo med 2. svetovno vojno in lani zaradi covida.
Pokal je ogromen, srebrn in je prehoden, kar pomeni, da ga morava prihodnje leto prinesti nazaj na tekmo, in če zmagava, je znova najin za obdobje enega leta. Na njem so vgravirana imena vseh dosedanjih zmagovalcev (svoje morava še vgravirati). Do zdaj so vedno zmagovali Angleži, Italijan in Američan; midva sva kot predstavnika Nemčije šele četrta država, ki je zmagala v vseh teh letih. Bilo je dejansko 24 zmagovalcev, saj je recimo Arunas Bizokas zmagal kar desetkrat, Marcus Hilton osemkrat, Richard Gleave sedemkrat. Da je tvoje ime med temi velikimi imeni, je res fascinantno. Predlani sva bila druga in zato je bilo za naju še toliko težje.
Kakšna pa je bila zasedba po državah?
Sodelovalo je 33 držav in imeli smo pet rund, prišli so tudi kitajski in japonski pari, ki ostanejo v Angliji do prihodnje tekme, to je International v Londonu čez mesec dni. In bila je celo japonska televizija, ki snema dokumentarec o naju.
Je bil Blackpool kaj drugačen kot ponavadi?
Midva nisva nič premišljevala, da bi bilo kaj drugače. Tekma je bila z gledalci, resda jih je bilo manj. Pa orkestra ni bilo v živo, saj še vedno veljajo pravila zaradi glasbil, ki virus eventuelno prenašajo z aerosoli. Ampak glasba je bila tako kot vsa leta do zdaj enaka, samo prek zvočnikov. Sodniki so še vedno nekdanji šampioni.
Kaj je zdaj ostalo, da osvojita?
Doseženo je bilo, kar sva si želela. Prihodnji vikend pleševa evropsko v šov plesih, kjer sva že zmagala na svetovnem. Nato London in Albert Hall International. Gremo korak za korakom.
Kako bosta začela novo sezono?
Še vedno je vse zaradi covida precej zakomplicirano. Najin studio je odprt. Midva pa imava načrtovane tekme in šov nastope, ampak do zadnjega trenutka ne veš, kako bo šlo skozi. Vsaka država ima drugačna pravila. Vesela sva, da se bo International v Londonu gotovo zgodil, in že zdaj pravijo organizatorji, da niso pričakovali toliko prijav. Skoraj 80 odstotkov od predlani je že prijavljenih.
V Ljubljani se je ustanovil ProAm studio in piše, da si zunanji sodelavec. Končno tudi pri nas oblika, ki je v svetu zelo popularna, kajne?
Super je. Jaz sem s ProAmom zmagal svetovno prvenstvo; fenomenalno se mi zdi. Povsod se razvija in najbrž se bo tudi pri nas.
Hvala in vse dobro v novih plesnih podvigih!
