Prodorna mladenka Kjara Starič slavila na odru Cankarjevega doma

Koreografinja, plesalka in pedagoginja Kjara Starič je svojim plesalkam na široko odprla plesna vrata. In to ne bi bilo nič kaj posebnega, saj imajo mladi dovolj možnosti za plesanje in poplesavanje, če ne bi tekla beseda o mladih balerinah, o dekletih, ki so končale Srednjo baletno šolo oziroma Konservatorij za balet, ki nimajo možnosti, da bi se v svojem izbranem poklicu nadgrajevale doma, in to v umetnosti, za katero so se tudi izšolale.

Kjara Starič pravi, da se je tudi sama pred trinajstimi leti znašla v podobni situaciji, ko je končala Srednjo baletno šolo in je želela plesati, nastopati in samo plesati. Potem je sledilo obdobje njenega izpopolnjevanja v modernih plesnih tehnikah, čas, ko se je  pridružila slovenskemu Plesnemu projektu pod vodstvom koreografa in odličnega pedagoga Freda Lasserra, ki je bil  zaslužen za plesno nadgradnjo kar nekaj generacij naših plesalcev, se povezovala z različnimi koreografi v Sloveniji, nastopala na plesnih festivalih v tujini, iskala novih plesnih spodbud v New Yorku, skratka, čas, ko je bila razpeta med tujino in domom. V Sloveniji nimamo večjih profesionalnih skupin, v katere bi se lahko vključili izšolani mladi plesalci, in tako žal za njih doma ni kruha. Oba naša profesionalna baletna ansambla, ljubljanski in mariborski, iščeta že izoblikovane baletnike, enako tudi mednarodna plesna skupina EnKnapGrup Iztoka Kovača.

Zato se je Kjara Starič odločila za nov podvig, ustanovila je Kjara´s Dance Projekt / KDP, plesno skupnost namenjeno nadarjenim mladim plesalcem, ki želijo plesati in nastopati doma, ki iščejo plesno zavetje v večji skupini in si želijo nadaljnjega umetniškega razvoja ter profesionalizacije v svojem izbranem poklicu. V KDP skupini pleše dvanajst plesalk, njihov plesni domicil je Gibalni institut Vija Vaja: Kaja Lin Jagodic Avguštin, Liza Šimenc, Katarina Čegovnik, Ana Jenček, Emanuela Senjor, Kaja Vidanovski, Kristina Kolle, Maja Sonc, Sara Mlakar, Simona Kočar, Tamara Polanc in Gaja Lužnik. Od dvanajstih plesalk jih je kar osem končalo Konservatorij za balet in dve (še) Srednjo baletno šolo, torej nastopa deset baletnih diplomantk, dve preostali pa izhajata iz modernih usmeritev, večina jih ima že osvojena žlahtna odličja na različnih strokovnih in mednarodnih tekmovanjih, poleg baletnih tudi tista v modernih disciplinah: step, show, modern.

In tako smo na odru Linhartove dvorane CD že na samem začetku pomladnega meseca marca bili priča vzplamteli plesni radoživosti predstave Odtisi, v plesu mladenk prepolne mladostne energije, obogatene z znanjem vrhunske plesne tehnike, ko telo lahko poje, kar si duša želi, ko ni gibalnih preprek in neizčiščenosti, ni zaostajanja in ne prehitevanja, ko so obrazi žareli in je prezenca slavila.
Plesni večer Odtisi poteka v dveh delih s kratkim vmesnim premorom. Prvi del večera se razume kot triptih določenih stanj in spominov, sestavljata ga dve koreografiji Kjare Starič: Obup, Vračanja, zaključi pa se s koreografijo Christopherja L. Hugginsa, priznanega ameriškega koreografa in plesalca Alvina Aileyja: Igra sna.

Koreografija Kjare Starič Obup predstavi kompozicijski preplet skupine desetih plesalk, ki v kratkih plesnih sekvencah dobijo tudi svoj trenutek za razmislek, postanek, tudi možnost za izliv bolečine, za nov začetek. Zahtevni plesni elementi in povezave izzvenijo očarljivo, so plesno spevni v predstavljenem koreografskem spletu medsebojnih povezav in frontalnih formacij.

Kot most povezave ali premostitev časa je izzvenela druga Kjarina koreografija Vračanja v izvedbi kanadske plesalke, koreografinje in pesnice Geneve Jenkins, ki je v svoji bogati plesni karieri sodelovala in nastopala z mnogimi mednarodnimi skupinami in znanimi koreografi. Gibalno suspenzijo Geneve Jenkins izpolnjujejo že bolj poglobljena čustva, zrelost in notranji vzgibi, na katerih koreografinja gradi to svojo kratko stvaritev, ki naj bi v omenjeni plesni triadi nakazala povezavo sanj z realnostjo, čas, ko se zbudiš in spregledaš.

Tretji in zaključni del plesne triade je zaupan gostu Christipherju L.Hugginsu, ki v koreografiji Igra sna razburka sceno mladostnih prepletov, jo izpolni z gibalnim minimalizmom, s plesnimi utripi in domislicami skupinskih spletov ter zapletov; ko solistka dobi svojo kopijo in nastane duet, pa se nemudoma priključi še tretja in se izoblikuje tercet, potem pa se dekleta nizajo kot biseri druga za drugo, in se končno izoblikuje plesna ogrlica. Koreografa Hugginsa je vsekakor navdihnil žar mladosti Kjarinih plesalk, njihova mladostna pričakovanja in iskanja sanjskega sveta. A ni mladost že sama po sebi ena velika igra sanj – igra sna!

Vse tri koreografije so samostojne stvaritve in nimajo nekih globljih medsebojnih povezav, pa vendar je njihovo zaporedje pretehtano postavljeno, ko je speto v triptih občutkov, sanj in vračanj, tudi sanj o vračanju domov.
V drugem delu večera je sledila tretja nekoliko daljša koreografija Kjare Starič OD TI SI in nastop vseh dvanajstih plesalk. V tej koreografiji  Kjara bolj izrazito odpira plesni prostor, ki ga ne zapolnjuje le s skupinsko linearno formo in frontalnimi postavitvami, ampak plesalkam omogoča tudi več izrazne svobode in daje možnost posameznih predstavitev. V štirih solističnih spletih plesalk Lize Šimenc, Ane Jenček, Kaje Lin Jagodič Avguštin in Katarine Čegovnik koreografinja poglablja energijo čutenja mladega človeka, jo skladno povezuje in ji dovoli, da v skupini vzplamti. Vsaka solistka je v svojem odtisu jaza enkratna in neponovljiva, prav posebno pa je izzvenel nastop Kaje Lin, ko je zmogla notranje napetosti in faze čutenja kot eho spomina podaljševati v plesnih konfiguracijah in raztegih; ko se zdi, da zastane dih in obstane telo, da bi misel takoj naprej izoblikovala novo stanje, novo spodbudo spomina.

Za tako lepo izveden plesni večer si v prvi vrsti zasluži pohvalo Kjara Starič za svoj spodbudni projekt in pripravo programa, prav tako koreografi in plesalke za fantastično izveden ples ter tudi ostali sodelavci, ki so pripomogli k likovni podobi te plesne predstavitve: Alminia Durakovć (kostumi in scena), Andrej Hajdinjak (luč), Anja Humljan (vizualna podoba) in izredne umetniške fotografije Aljoše Rebolja.
Menim, da bi te predstave bili veseli vsi odri Slovenije, in nič manj mladi ljubitelji plesne umetnosti in plesa nasploh.

View Gallery 9 Photos