Na včerajšnji nedeljski podelitvi bo v Cankarjevem domu ob slovenskem kulturnem prazniku vse v znamenju plesa. Med prejemniki največjih kulturnih priznanj sta bili kar dve plesni ustvarjalki, kar je hvalevredno za vse tiste, ki so odločali za ali proti. Končno, pravzaprav po dolgih desetletjih podeljevalske plesne praznine Prešernovih nagrad (pred skoraj šestdesetimi leti sta jo prejela Pio in Pina Mlakar, potem pa so bili plesalci le še prejemniki nagrade Prešernovega sklada) je "ta velika" za življenjsko delo pripadla balerini, plesalki, pedagoginji in vsestranski plesni umetnici Mateji Rebolj. Kratkolasa rdečelaska Mateja je ena redkih pozitivno mislečih bitij v slovenskem plesnem prostoru, ki se ne obremenjuje s plesnimi stili, s pripadnostjo eni ali drugi producentski skupini, pomembno je, da gre za projekt, ki bo v njej vzbudil zanimanje. Tako je po mnogih preplesanih baletnih kilometrih na špicah odplesala skoraj petinštirideset solističnih vlog na odru ljubljanske opere. Od tistih klasičnih Giselle, Odette, Dulcinee, Rosalinde do atrakcij Dragana Živadinova, Matjaža Bergerja ali Barbare Novakovič in koreografov sodobnega plesa. Med slednjimi skoraj ni nikogar, s katerim Mateja ne bi sodelovala ali pa se bo ob podelitvi letošnje nagrade nanjo spomnil. Zadnji je bil Matjaž Farič, ki jo je povabil, da pleše v njegovi predstavi Srh-Zvok na koži. Mateja je tudi prva kandidatka – umetnica za predstavo (v režiji Dragana Živadinova) v vesolju. Zelo pa je cenjena med svojimi baletnimi kolegi, ko se pojavi kot asistentka gostujočim koreografom Youriju Vamosu, Gagiku Ismalianu, Ann Adamović, Leu Mujiću. Predlog za Prešernovo nagrado je predložilo Društvo za sodobni ples, Jedrt Jež Furlan pa je v svoji utemeljitvi zapisala: ”Mateja Rebolj nedvoumno spaja in uteleša vrhunski plesni in igralski potencial. Združuje oba plesna svetova z gledališčem, kar je odlika vrhunskih umetnikov in redkost v slovenskem prostoru. Njeno delo odlikuje mešanica discipline in distance, kar omogoča argumentirane, doživete kreacije, ki nikoli niso enoplastne. Z vsako besedo, gesto ali gibom odpira prostor razmisleka in refleksije. Tako rekoč pooseblja koncepte, ideje in koreografije ustvarjalcev, s katerimi dela in jim doda tisti pečat, ki ga zmore Umetnica v pravem pomenu besede: presežek, domišljija … neopisljivo, ki vedno znova presega meje ubesedljivega.”
Mateja se je nagrade razveselila in je za naš portal povedala: ”Umetnost je moj način življenja. In to je zame že dovolj velika nagrada – sem jo pa seveda vesela. Ples je v mojem življenju na prvem mestu. Čutim ga kot neko strastno ljubezensko razmerje tako v baletu kot v sodobnem plesu. Najbrž bi se to splačalo ponoviti.” Nagrado je prejela v nedeljo na predvečer slovenskega kulturnega praznika, in sicer na prireditvi v Cankarjevem domu, kjer je koreografske vajeti v rokah držala Matejina plesna kolegica Rosana Hribar. Na vprašanje, kakšno obleko si je zamislila za to priložnost, pa je avtorico članka spomnila, da je nekoč že zapisala, da je baletne copatke zamenjala za bulerje, da bo to mogoče priložnost, da jih za nekaj ur zamenja za visoke pete. Sicer pa smo Matejo po pričakovanjih videli v njej tako ljubi črni barvi.
Kako je prišla oblečena na podelitev plesalka in koreografinja Maja Delak, pa smo lahko samo ugibaili. Maji namreč oblačila ne pomenijo prav veliko. Še najraje je v kakšni beli majici, za katero se ne ve, ali je v njej maloprej vadila ali pa je že del kostuma prihajajoče nove predstave. Za nagrado jo je predlagal njen prijatelj Tomaž Toporišič, dramaturg v Slovenskem mladinskem gledališču, dobila pa jo je za zadnji triletni plesni opus. Maja je šefica Zavoda Emanat, bila ustanoviteljica umetniške gimnazije – smer sodobni ples, iz katere pa ji plesalci in plesalke zaradi njenega čudnega nesprejemanja popularnih plesnih smeri, čeprav je sama začela s šov plesom, vedno bolj odhajajo. ”Maja ne razume, da na tem svetu obstaja še kaj drugega kot sodobni ples. Vse plesalce, ki smo izhajali iz športnega ali šov plesa, je odkrito povedano zatirala,” je potarnala ena od zdaj že bivših gimnazijk. Za njeno precej nenavadno obnašanje smo seveda krivili njenega nekdanjega življenjskega partnerja, večno namrgodenega Iztoka Kovača, tudi koreografa in plesalca sodobnega plesa in glavnega vodjo skupine En-Knap. Ko je njuna ljubezen pred leti splahnela, smo bili navdušeni nad njeno sproščenostjo v koreografskih izpovedih Poti ljubezni ali pa Drage, drage. Mateji in Maji čestitamo.
Please select a featured image for your post
