Z velikim navdušenjem in zanimanjem je bila v začetku septembra sprejeta predstava Dance Amore, ki jo je skreiral Jurij Batagelj v sodelovanju z ekipo plesalcev, ki so nekdaj sodili v sam svetovni plesni vrh.
Ker sem napisala, da je to verjetno ‘a kind of a joke’ (neke vrste šala, op. p.), da je vodstvo nekompetentno, sta nas preko ‘mejla’ obvestila Jurij in Bojidar (Bojidar Sisoev, koproducent predstave, op. u.), da se želita z nama posloviti. Razlog je bil, da ne želita imeti javne kritike z moje strani (čeprav nisem bila edina), Kristof pa do danes ni dobil razlage, zakaj je izpadel iz ekipe. Z vsemi preostalimi, ki so ju kritizirali, pa naj bi sledil pogovor. Pozneje nisem več brala nobenih ‘mejlov’, tako da ne vem, kaj je sledilo. Verjela sva, da delava s profesionalci, ki bodo peljali projekt naprej profesionalno. Verjela sva v projekt 100-odstotno."
Srž težav je bila torej odpovedana predstava v Novem mestu, za katero pa so prodali že okoli 400 vstopnic. V veliko pomoč pri prodaji in tudi organizaciji je bil Robi Grmek, brez katerega vemo, da se v Novem mestu ne zgodi nič, in po mojih izkušnjah je odličen in profesionalen sodelavec. Na moj klic se je odzval in mi razložil, da je sam odkupil in prodal 200 vstopnic po ceni 32 evrov, saj je glede na količino dobil 20-odstotni popust. Originalna cena vstopnice je bila 40 evrov. Nikakor ne nizka cena. "Totalno sem razočaran, ker je predstava odpadla. To je zelo amatersko. Po mojih informacijah je Jurij zakompliciral zaradi dveh ur, ki bi šle ‘navkriž’ s postavitvijo dvorane Leona Štuklja. Ampak saj vsi vemo, da pač malo stisneš zobe in predstavo izpelješ. Vračanje denarja res deluje amatersko, čeprav je Jurij obljubil, da bodo kupljene vstopnice lahko zamenjali za predstavo julija v Križankah. Ampak Križanke niso v Novem mestu. Prepričan sem, da bi do predstave, načrtovane 1. 12., lahko prodal še najmanj enkrat toliko vstopnic, kot jih je bilo že prodanih."
Z Jurijem sva pred prazniki imela dolg pogovor in takole je pojasnil nastale težave.
Najprej razloži, kaj se je dogajalo s predstavo v Novem mestu. Je bil res vzrok premajhno število prodanih vstopnic ali kaj drugega?
Novo mesto je posebna zgodba. Maribor in Novo mesto smo dobili na voljo samo za en dan, kar pomeni, da se ponoči postavlja tehnika. Ura je bila določena ob 21.00; za Maribor smo vse uredili, naša ekipa je sestavljena iz ljudi, ki postavljajo odrsko konstrukcijo, luči, in tistih, ki postavljajo stole. Zadeve so se malo rušile v ‘tajmingu’, kot se ponavadi, kadar se prvič dela. V Mariboru je šlo idealno. V Novo mesto smo šli z enako idejo, vedeli smo, da bo na tesno, napovedan je bil sneg, dostop z vlačilcem pa nemogoč, peš bi morali prenašati sceno v dvorano, vedeli smo, da je dvorana nizka, zato bi se morala scenografija postavljati pokončno. Časovnica bi šla skozi, če bi prišli v dvorano ob 21.00, ampak tam je bila dan prej košarkaška tekma. Tolažili so nas, da bomo to postavili. V dvorano bi lahko prišli ob 23.00. Tri dni pred predstavo smo iskali še dodatno ekipo, ki bi mi zagotovila, da bi dvorana bila postavljena do 1. 12. do 20.00, a na oder bi šli brez vaje, neogreti … Moja prva misel je bila, ali kakovost ali pa raje zadevo odpovemo. Z angažiranjem nove oziroma dodatne tehnične ekipe bi se zvišali tudi stroški (14.000 evrov znaša osnova za postavitev). Vsem nam je bilo v interesu, da naredimo predstavo, plesalci bi plesali za polovični honorar. Kljub temu sem se odločil, da predstavo odpovem. Žal nam je, da se je to zgodilo, res mi je žal. Te vstopnice bodo obiskovalci lahko zamenjali za predstavo v Križankah.
Trenutne razmere so takšne, da se zadeve postavljajo v pravo smer. Predstavo postavljam s 25 člani, ki bi želeli imeti prihodnost. Imeli smo fenomenalne plesalce in nekateri so se izkazali za’ team playerje’, nekateri ne. Vse te plesalce sem poznal od prej, ko sem začel delati ta projekt pred desetimi leti in smo naredili The 50 show. In ta šov je bil narejen na neposlovnih oziroma prijateljskih odnosih. Zaradi tega je stvar razpadla, ker so meje v odnosih zabrisane. Takrat smo razpadli tudi zaradi tega, ker smo bili vsi aktivni tekmovalci. Imeli smo ponudbo iz Amerike in nismo šli. Bili pa smo povezani. Pred enim letom sem imel idejo, da bi to obnovil, zato ker je bilo deset let od tega. Ves čas sem varčeval denar, da bi iz svojega proračuna naredil šov, nadgradnjo, naredil nekaj boljšega. Mišljene so bile štiri predstave Cankarjevem domu. Nato je strošek narasel in sem poklical koproducenta iz Bolgarije, Bojidarja Sisoeva. On je imel idejo, da peljemo šov naprej tudi po Cankarju. To je tudi moja želja – želim biti producent in to so nekakšni zadnji vzdihljaji, da pokažemo Sloveniji to plesno generacijo, ki izginja. Zanemaril pa sem eno stvar, da so znotraj skupine drugačne relacije. V tem 25-članskem zborčku moraš vedeti, kdaj daš kritiko, kdaj je zanjo pravi čas in kako jo podaš. Kot ‘team player’ se moraš tega zavedati. Do premiere je bilo vse OK. Sčasoma pa se je začelo, da se je meja zabrisala, naenkrat smo bili prijatelji, drugič samo poslovni partnerji. Mogoče sem jim dal prevelik občutek, da sem prava producentska firma – v stilu Jurij pa ima denar. Saj me je – recimo – tudi Andrej Škufca kritiziral, ampak ob pravem času in na pravi način.
Kdo ni več del ekipe in zakaj, so vzrok honorarji?
Janja Lesar in Krzysztof Hulboj – njiju spoštujem zelo … Domen Valič, Peter in Maja, Nika – Domnova punca, ima redno službo in mora vzeti vsakič dopust za predstavo. Mi je žal, ampak nameravam jo uporabiti pri drugih projektih, pa Tim in Iwona. Za vse angažmaje sem imel urejene pogodbe, ker smo bili skupina, sem vsem ponudil iste honorarje ne glede na to, kdo je kdo. (no, govorice, da Jurij plačuje bolje športne plesalce kot moderniste, še niso potihnile). Po premieri, ko smo razmišljali, kako naprej, smo ugotovili, da je cel ustroj predstave predrag, da so karte predrage. Plesalci so pristali na nižje honorarje, znižal sem za 100 evrov in so vsi pristali, so pa izrazili željo, tisti, ki so prišli iz tujine, da jim delno pokrijem stroške. Zdaj razumem vse producente, ki se gredo te stvari. Rad bi v tem uspel. Delam napake, ampak kdor ne dela, ne greši.
S kom boš delal naprej?
Ne morem ti govoriti o novih članih, gre za vrhunske plesalce in igralce. Hvala bogu, da imamo v slovenskem prostoru vrhunske plesalce. Koncept šova ostaja isti, moderniste bom bolj izpostavil, bilo mi je žal, da jih nisem izpostavil že prej. To bo ‘cvetka’ in bo postala bolj plesna. Ekipa pa bo štela 21 ljudi. Vse za slovenski ples, nekaj, na kar bi bila Slovenija ponosna. Lahko pa zapišeš, da je potrjena predstava v okviru Festivala Ljubljana 16. julija 2018. S to predstavo imamo napovedano turnejo 2019 v Franciji in Angliji. Dogovarjam se tudi za ponovitve s Cankarjevim domom.
On je odšel sam, ker se ni videl več kot del ekipe. Pritoževal se je nad ultimati, ki smo jih postavljali. Ni se mogel nikoli pravočasno odločiti. Zato sem podal datum, do katerega naj se odloči. On je rekel, da ne bo sprejel ultimatov in zato je rekel ne. Njegove avtorske tekste imamo odkupljene za 30 predstav. Za njegovo mesto so v tem trenutku v igri trije kandidati. Ne morem ti jih zaupati. Vse boš izvedela na facebooku do konca leta.
Veliko je bilo negodovanja tudi zato, ker je predstava Dance Amore skoraj enaka predstavi The 50 show.
Če bi pogledali vse promocijske tekste, bi videli, da smo napisali, da je to prirejen The 50 show. Po desetih letih sem želel narediti ‘reunion’ predstave in plesalcev. S tem namenom je bila tudi narejena. Zdaj vem, da na dolgi rok v tej zasedbi stvar ne bi preživela.
Natančnega zneska ti ne morem povedati, lahko pa povem,, da se nisem ‘pokril’ v Cankarjevem domu. Pozabil sem tudi na faktor glasbe; strošek za Sazas ter IPF je 12 odstotkov vsega zaslužka od kateregakoli nastopa. Cankarjev dom stane na dan 9850 evrov plus DDV, odobren mi je bil 50-odstotni popust za drugi dan, usluga prodaje vstopnic znese 1000 evrov, dan priprave okoli 6000 evrov. Obiskovalcev v Cankarjevem domu je bilo 3000, od tega je bilo 150 brezplačnih vstopnic, 200 kart smo razdelili otrokom iz socialno ogroženih družin. Karte so bile drage, priznam, in to bomo v prihodnje uredili. Nekaj sem se tudi naučil, in sicer da ples ‘ne gre’ v športne dvorane, in računamo na ‘premium’ lokacije, kot je znova Cankarjev dom, že omenjeni Festival Ljubljana, SNG Maribor, kulturni domovi po Sloveniji Tudi cena vstopnic je visoka, moramo jo znižati. Iskreno priznam, da mi je bilo zelo hudo, da nisem mogel povabiti na predstavo slovenskih trenerjev, brez katerih mi ne bi bili, kjer smo. Ampak preprosto se račun ni izšel.
No, te ob tem samo spomnim na Fredija, pri katerem si vadil zadnjih deset dni pred premiero, ki mi je rekel, naj te vprašam, kdaj boš vrnil izposojene tri mize in stole?
(Smeh) Gre za dve mizi in vrnem takoj zdaj po najinem pogovoru.
Veliko se je govorilo tudi o tvoji izjavi, da nisi bil zadovoljen s PR-agencijo Fabulatorij in si z njo prekinil sodelovanje po Cankarjevem domu. Jaz sem direktorico Anjo Rebek prosila za pojasnilo: "Sodelovanje z naročnikom za projekt Dance Amore smo začeli aprila letos, ko se je podpisala tudi standardna pogodba o sodelovanju. Znotraj dogovora smo za naročnika opravljali storitve promocijskih in marketinških aktivnosti, ki smo jih definirali vnaprej v relaciji do komunikacijskega in marketinškega plana, za prve tri predstave plesnega spektakla, v Cankarjevem domu v Ljubljani. Z iztekom omenjenih predstav v Cankarjevem domu se je tako tudi zaključilo naše sodelovanje glede na dogovorjeno pogodbo. Za nadaljnje sodelovanje smo se bili pripravljeni dogovarjati, a so ustvarjalci formata želeli poslovanje optimizirati in so prevzeli omenjene aktivnosti na svoja ramena. Spoštovali smo odločitev naročnika, še posebej glede na dejstvo, da je avtorski format njihova kreacija. Vse zahtevane aktivnosti, glede na pogodbo in poslovni dogovor, smo opravili v celoti, o čemer pričajo tudi rezultati dela, in ponosni smo, da smo na oder Cankarjevega doma pripeljali uspešno domačo plesno produkcijo, ki je Cankarjev dom dodobra napolnila. Skupaj z ekipo Dance Amore smo se strinjali, da je bila premierna splavitev predstave uspeh, o čemer navsezadnje pričajo prodajni rezultati in medijski odzivi. Kar se je dogajalo pozneje, na žalost ne moremo komentirati, saj nismo bili v nobeni meri vpleteni v dogajanje ali ga kakorkoli spremljali. Zaradi prezasedenosti ekipe se trenutno ne bi mogli odločiti za vnovično sodelovanje, smo pa kot vedno pripravljeni na kakršenkoli produktiven dialog in dober projekt."
Kakšen je tvoj komentar na to?
Najprej sem mislil, da bom lahko promocijo delal sam oziroma skupaj z Jagodo (Batagelj, njegovo ženo, preko njenega podjetja Alemana d.o.o. pelje tudi projekt Dance Amore, op. u.). Ugotovili smo, da sami ne moremo in zdaj imamo novega PR-agenta. Fabulatorij je naredil odlično in ogromno, žal nam je zmanjkalo denarja.
Kaj torej sporočaš za konec vsem plesalcem in potencialnim gledalcem?
Imam tri glavne prioritete. ‘Team spirit’ je prva. Enkrat na teden bomo imeli odprt klas, kamor bomo povabili nekoga s področja igre, plesa, da pride do izmenjave informacij. Drugič – cenovno zadevo narediti ugodnejšo gledalcu, in tretjič – projekt bomo imeli na gledaliških lokacijah oziroma na odrih, kamor ples sodi.
Hvala za pojasnila!
Juriju želim srečno z novo ekipo, za katero upam, da ne bo plesala brezplačno ali pa tudi. Plesalci me več nič ne presenečajo in izgovori, da gre za promocijo plesa, so praktično postali smešni in celo tragični! Jurij mi je sicer poskušal razložiti, da so plesalci res nekoliko drugačne ‘persone’, kot si jih predstavljamo. Na primer da sta on in Andrej Škufca odšla na v Blackpool na demonstracijo svojega plesa za minimalen honorar, da sta si sama plačala bivanje in pot, samo da sta lahko v življenjepis napisala, da sta bila del ‘blackpoolske’ sodniške predstavitve, kajti zaradi tega dobiš posel kje drugje. Mogoče to še pije vodo, mogoče.
