Pošastna Romana Krajnčan s fantastičnimi plesalci

Nova glasbeno-plesna uspešnica za otroke Romana, otroci in pošast Pozabaaaaa je premiero ugledala osmega maja na odru Linhartove dvorane. In tam, kjer je glasba in so otroci, je tudi pevka Romana Krajnčan. Za uspešnico v mladostnem stilu muzikala, v odličnosti scenskih prijemov režiserke Ivane Djilas ter v dramaturgiji Simone Semenič skupaj z  Djilasovo je poskrbela večina članov glasbene družine Krajnčan, kjer je oče, glasbenik Lojze Krajnčan, uglasbil zabavne tone, mlajši sin, Mišek Miško Žigan Krajnčan, pa se izkazal kot zanimiv vokal, celo na polju vokalne jazz improvizacije.

Žigan Krajnčan je sicer še učenec SVŠGL – Umetniške gimnazije smer sodobni ples v Ljubljani, ta večer v predstavi Romana, otroci in pošast Pozabaaa pa je zasijal kot dovršen mojster scenske uprizoritve, ne le da je pel, je tudi povsem naravno odigral svojo vlogo in spregovoril kot veliki "profič" Miško, in to po vseh akrobacijah, skokih in poskokih, ko je letel po zraku in stopil na majavo elastično podlago postelje, brez odvečnih vdihov in izdihov ali napol slišno izgovorjenih besed. Žigan se v svoji gimnazijski in plesni srednješolski izobrazbi brusi tudi ob dramskem pouku, povrh in poleg tekmovanj ter dobrih rezultatov na področju hip-hopa, breaka poskrbi in najde še čas za učenje solo petja, za  ves svoj vloženi trud  pa je ta večer bil več kot poplačan z aplavzom malih in velikih navdušencev.

Koreografijo je postavila z obiljem svoje ustvarjalne plesne energije, ki se je kar bočila po odru, plesalka, koreografinja in performarka Kaja Janjić z raznovrstnim, vendar zelo dobro izbranim in uigranim plesnim timom, kjer smo lahko poleg Kaje in Žigana uzrli še nekdanjega maturanta SVŠGL – Umetniške plesne gimnazije Daniela Petkovića in plesalca novih plesnih pomladi, plesalko Kjara´s Dance Project Simono Kočar, in uspešnega tekmovalca hip-hopa in breakdanca Gašperja Kunška.

Kot svetovalec za gib zahtevnih akrobatskih veščin in oblik fizičnega gledališča je bil povabljen koreograf in pedagog Branko Potočan,  uveljavljeno ime naše plesne scene.

Živahni pravljični in klovnovsko pisani kostumi, ki so razigrano scensko dogajanje še barvno in oblikovno poživljali, so delo kostumografinje Jelene Prokovič. Cela druščina pa je ves čas zabavala, plesala, pela in se levila v pravljičnih podobah. Zgodba je sanjska, ker se dogaja v sanjah pevke Romane, pravzaprav v Romaninih srhljivih sanjah, ki premišljeno in poučno napoveduje pošastno pošast Pozaboooo, ki se hrani s časom, ki ga otroci v družbi odraslih in največkrat tudi sami prebijejo pred ekrani televizije, računalnikov, mobijev, računalniških igric.

Tako se počasi v žrelu Pozabeeee izgubljajo pesmi o gusarjih, zajčkih, klovnih murenčkih, čebelicah … V sanjah – kot po nekih nenapisanih nočnih zakonih – pa pritečejo na pomoč miške, tokrat na čelu z Mišek Miškom, ki je že sam skoraj padel pod magično moč strašne Pozabeee. Romana in Miško se napotita po poti pesmic in skupaj z junaki pesmic ter otroci junaško premagajo gospo Pozaboooo. Na pomoč privihrajo tudi zabavni mladi plesalci Plesnega Kluba Miki pod vodstvom Saše Emenič Cimperman.

Ko tlačijo skrbi in vihra nočna mora, Romano kar premetava po premajhni postelji, zato ji čarobne miške pričarajo posteljo velikega udobja, po kateri lahko še same skačejo, se obmetavajo z blazinam …, skratka v veselem spevnem in plesnem vzdušju se razblinita noč in pošast Pozabaaaa. Ko pa na odru nastopi nov dan, pevka Romana zapoje otrokom še svoj popularni venček spevnih pesmic, otroci pa se kaj hitro oglasijo na njeno povabilo ter spontano in uglašeno zapojejo ob njej. 

In tako kot se dogaja v pevskih spotih in v glasbenih predstavah, ko skupaj z napevi steče še nekaj skupinskih gibov po vzorcu teksta in napeva, se ob Romani na sceni vije še vrsta plesnih navdušencev; ko hude mravljice mirno korakajo v vrsti ali se roke povzdignejo v trikotno strešno obliko nad glavo, ko se gradi hiška … Preprosti gibi simpatično okvirijo glasbeni program in so lahko prav zabaven dodatek k tovrstni uprizoritvam. Žal pa se brez posebne domišljije v enakih gibalnih oblikah in sosledjih tudi iz leta v leto ti isti gibi ob istih besedah vztrajno kopirajo ter malčkom vedno znova prenašajo, in to največkrat po naših vrtcih, brez vsakršne inovativne nadgradnje ali ustvarjalne domišljije njihovih vzgojiteljic in celo plesnih učiteljic.

Obilje aplavza se je na koncu sprožilo in priklonom ni bilo videti konca. Otroci srečnih obrazov ob zaključku dobro zastavljene otroške predstave in v spremstvu staršev so zapuščali dvorano. No, njihova povorka pa se je še kar naprej vila po hodniku Cankarjevega doma, in to v vrsti, ki je  vztrajno čakala na Romanin avtogram. Ponovitev predstave vas čaka v ponedeljek, 19.5. ob 18.00 v Cankarjevem domu.

View Gallery 10 Photos