Poplava všečnosti ali zakaj večer baletnih koreografij ni presenetil

Jubilejni, deseti večer novih baletnih koreografij na slovensko glasbo ni presenetil. Niz dvanajstih plesnih miniatur, katerih vezni člen je glasba slovenskih avtorjev, je bil stilno raznolik, vsebinsko razpršen, izvedbeno pa zelo soliden.  Tomaž Rode, predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije, v programskem uvodniku apelira, da bi miniatura v sklopu večera DBUS postala referenca mladim koreografom pri izboru za celovečerna dela, pri "pohodu na slovenske baletne odre".

Glede na res slab položaj, ki se z zmanjševanjem sredstev v kulturi piše vsem zvrstem uprizoritvenih umetnosti, odsotnosti matičnega odra ljubljanskega baleta ter relativno ozki programski usmeritvi v Mariboru, je ta poziv resnično glas vpijočega v puščavi. Poplava preverjenega, dolgočasnega in predvsem nepolemičnega, ki umetnost postavlja zgolj v funkcijo zabavnosti, razvedrila ali nevznemirjajočega polnila dolgčasa, pospešeno utaplja klice polemično vznemirjajoče ustvarjalnosti.

V letošnjem večeru prevladujejo všečnost, variiranje preverjenih obrazcev, hoja po utrjenih poteh. To velja tako za domače koreografe kot tudi za goste iz tujine – v nizu koreografskih miniatur ni bilo nobene, ki bi izstopila iz varne in preverjene plesne konvencije. Se skušajo ustvarjalci  uvrstiti v "mainstream" in tako povečati svoje možnosti profesionalnega udejstvovanja ali gre za izpetost, nasičenost, naveličanost plesne scene?

Prva možnost ima prav gotovo dolgotrajnejše posledice, predvsem pa nakazuje zapiranje ustvarjalnega prostora, medtem ko je druga le prehodna faza pred novim ustvarjalnim izbruhom. Upajmo, da bo naslednji večer prikazal novo faseto baletnega ustvarjanja pri nas in se bo tehtnica nagnila na eno ali drugo strani.

Predsednik DBUS Tomaž Rode označuje nove baletne koreografije na slovensko glasbo kot "prvih nekaj taktov, ki že po svoji strukturi napovedujejo obetavno simfonijo" in se pri tem sklicuje na "bogato koreografsko tradicijo, vsekakor vredno nadaljevanja". Prikazane plesne miniature so izvedene solidno, vendar nimajo koreografskih presežkov, ki bi napovedovali "obetavne simfonije". Mogoče bo potrebno za te razmisliti tudi o drugačnem konceptu predstavitve delovanja članov DBUS.

Koreografije so prispevali Alena Medič, Jocelyn Alizard, Georgeta Radasan, Gregor Guštin, Tetiana Svitlychna, Tijuana Križman Hudernik, Nastja Bremec in Michal Rynia, Kjara Starič, Kristina Alksova, Jennifer Archibald, Dana Petretič in Siniša Bukinac ter Gaj Žmavc.

View Gallery 7 Photos