Plesna izba Maribor. Materija Bena Novaka je Š.I.K.

Materija (foto: Saša Huzjak)

V Minoritski cerkvi Lutkovnega gledališča Maribor (LGM) je bila na začetku oktobra uprizorjena plesna predstava pomenljivega naslova Materija gostujočega koreografa Kranjčana Bena Novaka, na povabilo in v produkciji Plesne izbe Maribor (PIM), v izvedbi njihove plesne skupine Š.I.K. in s podporo Lutkovnega gledališča Maribor.

Plesna skupina Š.I.K. je kratica za Študijski izbrani kolektiv ali skupino naj plesalcev Plesne izbe Maribor. Torej Š.I.K. predstavlja skupino izbranih plesalcev, ki so uspešno opravili ali končali večletne programe celoletnega plesnega izobraževanja PIM. Skupina je zasnovana z željo spodbujanja kreativnosti pri mladih plesalcih, tudi temeljitejših priprav za možni bodoči plesni poklic, kot so priprave kandidatov na želene avdicije ali v namen študijske nadgradnje. Skupino je pred nekaj leti obnovila, na novo postavila takratna predsednica PIM-a, Nina Malin, za njihovo obstoječo plesno ter ustvarjalno nadgradnjo pa skrbi skupina treh mentoric, pedagoginj in koreografinj: April Veselko, Monja Lorenčič, Maja Lamovšek, in je April Veselko zadolžena za izbor gostujočih koreografov, s katerimi skupina sodeluje v okviru tega PIM plesnega projekta. Kulturno društvo PIM ima obsežno zastavljen celoletni program plesnega izobraževanja (tudi bobnarskih delavnic), deljen po starostnih stopnjah, ko najmlajše v treh stopnjah plesalnic vodi Tanja Verglez, in to od treh do desetih let, sodobne plesalnice pa Rebeka Rajšek; gibalnico za fante, sodobni ples1 in 3 poučuje Dalanda Diallo; Sodobni 2 in plesna akrobatika sta v domeni April Veselko, ko skupaj z balerino ter ljubiteljico urbanega, hip-hop in jazz plesa Evo Oeser vodita preplet plesnih tehnik, imenovan fusion; modern jazz in dinamična joga tečeta pod vodstvom Anite Čanadi, modern pa v domeni Monje Lorenčič, uk baleta, baletno intenzivo in sodobni 2 pa vodi Ines Petek, balerina Baleta SNG Maribor.

Minka Veselič Kološa


Minka Veselič Kološa je bila pobudnica stopenjskega plesnega izobraževanja na mariborskem območju, tudi se izkazala kot sila daljnovidna, ko je 1987. v sklopu takratnega ZKD Maribor postavila program Celostnega plesnega izobraževanja. In ko so se pozneje plesalci po zaključenih programih usmerjali v profesionalne plesne vode, je 1994. ustanovila še Kulturno društvo PIM, čez štiri leta pa društvu predala tudi program Celostnega plesnega izobraževanja. V vseh teh letih načrtovanega plesnega izobraževanja in delovanja je Maribor postal močno jedro sodobnega plesa pri nas.

Materija (foto: Saša Huzjak)

In na vrhu Celoletnega plesnega izobraževanja Plesne izbe Maribor stoji njihova plesna skupina Š.I.K., ki se je tokrat v zahtevni koreografiji Bena Novaka, Materija, tudi uspešno predstavila, zaplesale pa: Anja Spasovski, Nadja Spasovski, Vanja Kolanovič, Vita Trantura. Nika Zidar, Jasna Robnik, in to v dveh zaporednih terminih, ob 18. in 20., 3. oktobra v velikem prostoru Minoritske cerkve, s primerno razporejenimi sedeži na dveh koncih dvorane glede na zahtevano zaščito pred virusno korono, v sredini pa prostor, namenjen odrski sceni.

Materija je fizikalno ali znanstveno dokazljiva snov, ki jo opredeljujeta oblika in teža, ob določenih pogojih tudi nastopajoča spremenljiva agregatna stanja. Materija nas obkroža, z njo živimo, delujemo, jo uporabljamo in je tudi sestavni del šolskih učnih programov, tudi znanstvenih raziskav. Je povsem realna oblika, ki se tokrat na plesni sceni preoblikuje v slikovito izrazoslovje gibalnih form. Ob vhodu gledalcev se dekleta nemoteno gibljejo po svojem plesnem prostoru, kjer teče njihov prosti hod ogrevanja ter priprav. Svoje plesno popotovanje po poteh in oblikah materije začnejo s hojo v krogu ob glasbeni kulisi (montaža, obdelava glasbe: Beno Novak), ki skupaj z razgibano plesno formo pripomore k vizualizaciji in doživetju materije ter njeni raznolikosti oblik. Roke so tista prva tipala in občutja pri prijemanju ter oblikovanju snovi, v koreografiji pa lirično snujejo, prepletajo, se medsebojno povezujejo, ko se prsti slikovito razpredajo ali stiskajo nevidno formo, tudi se odpirajo neznanemu. V vsakem plesnem segmentu se hipotetično sledi prelivanju nekega snovnega toka, kot je valovanje vodnih tokov ali butanje valov ob steno, je veter, dež, pesek, vizualizirana stena, zdi se, kot bi sledili nikoli dokončani večni snovni obliki. Na trenutek se posamezna plesalka postavi v strmo obliko, se boči na tleh ali pa se v manjših skupinah širijo in stiskajo v neko gmoto zahtevanih višajev plesnega vzgona ter nižajev padcev, morda v neko dozdevno kamnito trdnost, tudi se kotalijo v objemu zemlje, ko v ospredje sili glinena zelena maska, poslikava plesalkinega obraza, ki ji skupina radovedno sledi.


Materija v koreografiji Bena Novaka v izvedbi plesalk skupine Š.I.K. se homogeno pretaka po odru, je poetični koreografski izliv mladostnega utripa in občutja, izražen v prefinjenosti čutne dekliške gibkosti, kar filozofsko izpostavi v gledališkem listu: “Ideja o meni se je porodila v glavah starih Grkov. Zanje sem bila zrak, ki so ga dihali bogovi, Aristotel me je imenoval nespremenljiva in neuničljiv element, ki zapolni prostor … Moja oblika in moje stanje se nenehno spreminjata. Sem večna, neuničljiva in nešteta.
Plesni izbi Maribor je uspelo v vsej tej negotovosti zaradi korone oziroma covida-19 hitro in pogumno postaviti na oder dorečeno plesno predstavo, medtem ko so mnogi svetovni odri v istem času obnemeli ob letošnji virusni represiji svetovnih razsežnosti. Pohvala sledi tudi plesalkam skupine Š.I.K., seveda bi se dalo kako držo zravnati, prezenco poglobiti, tudi poglede zjasniti ne le s svetlobo odra (luč in zvok: Lutkovno gledališče Maribor), ko so začetki vedno prvi koraki, ki ob praksi vodijo k uspešni nadgradnji. In prav zato je še tem bolj vredna pohvala zahtevne mladostno obarvane plesne izvedbe celotne skupine in izpostavljenih solistk, ki zahteva moč koncentracije, dorečeno gibkost, tudi homogeno skupinsko zlitje, kar jim je nadvse uspelo v njihovem gibkem snovnem kroženju in razodevanju, v tem poučnem plesnem vzkliku o večni materiji, tudi našem bivanju v njenem gostoljubnem okrilju.

(foto: Saša Huzjak)

Vsi ustvarjalci, izvajalci in podporniki plesnega projekta Materija so si tega oktobrskega popoldneva (ogled ob 18.) zaslužili izredno pohvalo, praktično posebno odličje, ko so obiskovalcem omogočili čudovito mladostno doživetje v hramu kulture, ki so ga prisotni tudi z aplavzom bogato nagradili. Ko je prav te mladostne umetniške radosti bilo bolj malo zaslediti v tem temačnem letu 2020, ko so odri kulture obnemeli in je umetnost kar postala nedosegljiv del vsakdana. Saj so pri nas utihnili praktično mnogi ustvarjalni programi, posvečeni mladim in kulturnim društvom, ki delujejo v sklopu široke programske palete Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, razdeljenih po krajih, mestih, občinah, regijah in na državni ravni.
Bodimo optimisti, tudi z optimizmom pričakajmo nova umetniška obzorja, seveda brez virusov in epidemij.