Plesalec Milan Tomášik gol do pasu, na nogah pa čevlji s petko

Plesni solo Milana Tomášika Off-Beat je bil premierno predstavljen 22.9. na odru PTL v organizaciji Festivala Ex-Ponto, potem sta sledili še dve uprizoritvi na istem odru. Nato je predstava odletela na Slovaško, kjer je 27.9. stekla druga premiera (Stanica Žilina-Záriečie), in 25. oktobra še tretja premiera v Belgiji.

Tri premiere iste predstave v treh evropskih državah so gotovo tudi plod porekla, šolanja in delovanja plesalca, pedagoga in koreografa Milana Tomášika. Milan Tomášik k nam prihaja iz Slovaške, kjer je ples študiral na konservatoriju v J.I. Banski Bistrici in na Akademiji za uprizoritvene umetnosti v Bratislavi, leta 2004 pa je diplomiral na P.A.R.T.S., na mednarodni plesni akademiji v Bruslju. Danes ustvarja tako v Sloveniji kot v Belgiji ter še v nekaterih drugih državah, je tudi aktiven član mednarodnega kolektiva Les SlovaKs-Dance Collective.

Njegov plesni opus zajema širok spekter plesnega jezikoslovja in scenskega izraza, ob klasiki in sodobnosti se spopada tudi z zgodovinsko renesanso, s plesom razgibanih, lahkotnih korakov in plemenite drže, kar nadgrajuje in plemeniti tudi Tomášikov plesni izraz.
In ta njegova poosebljena gibalna plemenitost ter lepota plesnega izraza se je zrcalila tudi v njegovi najnovejši predstavi, v solo plesu Off-Beat. Naslov je težko prevesti, pomenil bi lahko brez udarca, pa čeprav se v predstavi sledi udarcem  čevljev (ni pa padcev na tla), ali brez takta, no, ritem dihanja in utripi srca dajeta takt gibalni strukturi, ni pa udarnih ritmov našega časa. Lahko bi se prevod glasil tudi: "brez senzacije", in vendar je senzacija že predstava sama, kajti toliko plesne lirike in lepote gibanja že dolgo nismo uzrli na naši sodobni sceni. Menim, da  je Off -Beat odbiti trenutek intime, ko plavaš na krilih sreče in si dovoliš poleteti ter sanjati.

Na odru PTL-a so poglede privabljale velike viseče in bele žoge, scenske prispodobe lestencev, pod njimi pa so se bočile napihnjene eliptične gumijaste oblike – zračnice, večjih dimenzij od kamionskih, in spominjale na salonske garniture. Scena in kostum so delo Jasne Vastl. Medtem ko so kostumski deli, ki jih plesalec uporablja, slikovito in likovno domiselno dopolnjevali plesalčevo gibalno obliko, pa se tekom predstave izkažejo  male scenske pomanjkljivosti. Po dveh predstavah so se bele napihnjene oblike začele različno prazniti, tako da so se nekatere že vidno zmanjšale, sicer za sceno to ni bilo moteče. Moteče pa so bile višine napihnjenih lestencev, ker so nekaterim gledalcem glede na njihov zorni kot ali sedežno postavitev zakrivale posamezne plesne segmente in tako niso mogli celostno spremljati dogajanja na odru. Ko pa zadonijo zvoki baročne glasbe in plesalec razprostre svoja plesna krila, je navdih salonske plesne preteklosti sila inspirativen. Tomášik ne le da pleše, ampak dobesedno lebdi po dvorani razprostrtih spevnih rok in ponosne mehkobe, kot bi vabil v ta svoj svet blišča in veličine plesnega duha. Do pasu je gol, na sebi pa ima široke črne hlače, baročno bogato nabrane in do kolen, s poudarjenim širokim pasom, ter čevlje s peto in sponko. Njegov ples ni baročen, ne izkazuje zahtevne tehnike baročnih korakov, čeprav v enem trenutku uporabi značilen stil baročnih rok, zasnovan ob krinolinah in  čipkah takratne mode. Svoj ples snuje na baročni glasbi ob muzikološkem svetovanju Lidije Podlesnik Tomášikove. Izvaja ga tudi v tišini gibanja, ob udarcih nog in v danem trenutku meša z novodobnim elektronskimi zvoki (glasba: Janez Krstnik Dolar, Saša Kalan).

V svojem plesnem poletu navidezno odpira nove prostore, nove iluzije. Pred seboj imamo mladega zanesenega plemiča, ki z novim kostumskim delom, zgornjim belim pregrinjalom oblikuje novo podobo tistih dni, mogoče plemiča z mečem …, skratka novo plesno eleganco. Ko pa si nadene  zračnico, s katero po tleh mehko bobni, se ustvari iluzija konjenice, z drugo in bolj prodornim bobnenjem pa še kaka težja kotaleča se tehnika. Da pa je vse to le trenutek plesalčevega igrivega optimizma, sledi ob tretji zračnici še hudomušen višinski skok v naloženo odprtino. Rekvizite jemlje in vrača v odprtine postavljenih zračnic kot nekak mag, ki želi predstaviti svoje umetelnosti. Nova podoba se izoblikuje v trenutku, ko plesalec spusti svoje baročne hlače, in pred seboj imamo mladeniča odetega v dolgo krilo, povsem novo lepo stilizirano podobo. Z dodatnim dolgim krilom razrezanih pravokotnih oblik Tomášik že uprizarja novo plesno skico, nov gibalni stil, ki spominja na filozofijo borbenih veščin. Tokrat ni le plesalec tisti, ki lebdi v mehkobi svojih gibov, saj gibalne vrtince in prostorski volumen zarišejo še plavajoče stranice dodanega krila. Kostume je izdelala Andreja Stržinar, čevlje pa MM.

Plesni solo Off-Beat je bogata likovno poglobljena galerija plesnih skic, kjer umetnik Milan Tomášik združuje umetnost, svoje znanje in užitke ob časih dvorne zgodovine z uprizoritveno plesno sodobnostjo, s svojim časom.

 

View Gallery 6 Photos