Draga Minka, človek se dvakrat obrne in že je zima ter seveda pri plesalcih asociacija na zimsko plesno šolo. Zaporedna številka 34 je prav tako dovolj zgovorna. Katere so bistvene razlike med tistimi prvimi šolami in sedanjimi?
Res je, mnogo let se že tradicionalno odvija program ZPŠ kot dodatna priložnost izobraževanja vseh, ki jih ples in gib navdušujeta. Udeleženci prihajajo iz raznih slovenskih krajev, tu in tam pa so med nami tudi tujci, ki so slučajno kje v bližini ali pa sledijo priljubljenemu plesnemu pedagogu. Sprva nekaj manj ponujenih delavnic, ker pa je bil odziv zelo dober, smo tudi povečali število pedagogov in klasov. Se mi zdi, da so pred leti prisotni obiskovali pet ali šest delavnic, v zadnjem času pa se plesalci osredotočijo morda na dve, v redkih primerih še na več. Gotovo pa je v današnjem času predznanje plesalcev na višji ravni in natančno vedo, kaj želijo.
Gotovo greš v korak s časom, a pri plesu je seveda vedno prisotna tudi preteklost. Na kaj paziš oziroma o čem razmišljaš pri oblikovanju programa zimskih šol in kaj je bilo letošnje vodilo?
Pri oblikovanju programa se kljub dolgi kilometrini zmeraj znova najdem v zagati. Ni rečeno, da bo prihodnje leto dovolj velik interes za delavnico, kjer je letos. Seveda spremljam aktivnost posameznikov, plesnih društev in skupin, ki se udeležujejo območnih, regijskih revij, tekmovanj Opus 1, festivalov Pika miga in Živa ter drugih dogodkov, seminarjev v organizaciji JSKD in drugje, prisotnost tujih ali naših v tujini živečih plesalcev, pedagogov, da lahko oblikujem dovolj zanimiv program. Za letos sem si zamislila malo širšo ponudbo za več različnih starostnih skupin, od predšolskih otrok do več generacijskih sklopov sodobnih in modernih tehnik, do delavnic za najzahtevnejše plesalce in profesionalce. Ponujene delavnice se pravzaprav lepo dopolnjujejo.
Nabor pedagogov je zelo zanimiv, nekaj novih, nekaj povratnikov. Koga si najbolj vesela, da ti ga je uspelo povabiti?
Uf, to bi težko odgovorila. Vesela sem tako tistih, s katerimi sodelujem že drugič ali celo tretjič, kot novih. Sem pa zadovoljna, da bo uspelo priti Milanu Kozáneku, čigar odgovor sem nestrpno čakala.
Veseli me tudi program Igorja Sviderskega za vse plus/minus 40. Imaš občutek, da starejši, kot smo, bolj pazimo na svoje edino telo, ki ga imamo?
Gotovo se starejši bolj zavedamo, ker nas telo samo opozarja na spremembe z leti. In prav je, da skrbimo za redno fizično aktivnost. Če je ta povezana s plesom, še toliko bolje! Idejo za Plesogib je dal Igor sam in se mi je zdela super. Trenutno sem še vedno v pričakovanju na kaj več prijav.
Se ti zdi v današnjem času lažje priti do novega znanja kot takrat, ko si bila sama aktivna plesalka, ali je enako/podobno?
Absolutno je danes do novih plesnih znanj priti mnogo lažje kot v mojih mladih plesnih časih. Redke so bile priložnosti za treninge z gostujočimi pedagogi, zato smo srkali znanje kot spužve. Ponavadi so se zgodile tudi kake poškodbe ravno zaradi prevelike vneme in prevelike intenzivnosti. Ampak nas nič ni ustavilo. Znanje smo pridobivali torej bolj v posameznih odmerkih, ne tako kontinuirano kot danes, zato je bilo tudi napredovanje počasneje. Danes so izvrstno tehnično postavljeni plesalci že pri 17-ih ali še prej, in zgodi se, da se plesa že kar nasitijo in potrebujejo čisti odklop.
Na podlagi česa se plesalci odločijo, kaj bi radi obiskali, katerega pedagoga, kateri slog? Poskušajo iti izven tistega, kar že obvladajo, so radovedni?
Imam občutek, da so plesalci bolj ali manj raje zvesti bližini svoje plesne usmeritve in želijo izpopolniti znanje natančno v določenih slogih. Mlajši plesalci morda bolj kot starejši, ki pa iščejo tudi nove izzive, nova občutja, se prepustijo drugačnim pristopom.
In končno tudi Maribor ni tako daleč, kajne? Vsaj glede na plesalce, ki pridejo po nova znanja, ne. Se strinjaš? In od kod prihajajo letošnji prijavljeni?
Oddaljenost nikoli ni bila ovira za vse zveste plesalce, in tudi ne kakšna huda zima. Do zdaj prijavljenih je nekje tretjina iz Maribora in okolice, preostali pa so od drugod, predvsem iz krajev, kjer je ples bolj prisoten. Z največ prijavljenimi izstopata Celje in Velenje. Je pa žal tokrat spet nekaj manj prijav kot lani. Število prijavljenih tako v zadnjih sedmih letih kar varira.
Bo tudi letos zadnji dan na programu ‘pokaži, kaj si se naučil’? Kje se boste predstavili in kdaj?
Tokrat nimamo predvidene predstavitve, ker jih večina v popoldanskih urah zadnji dan že odide, vendar pa bomo posneli krajše kompozicije in jih pozneje objavili na spletni strani ZPŠ. No, tudi po tem se današnje generacije razlikujejo od nekdanjih. Včasih so brez pomislekov ostali šest dni na delavnicah, nastopali na zaključni produkciji, zdaj pa kar hitijo zaradi šolskih obveznosti. Kje so stari, dobri časi!?
Se vidimo v Mariboru med 22. in 25. februarjem. Plesalci, pedagogi in vsi ljubitelji plesa, prijavite se na www.zimskaplesnasola.si
