Unesco je razglasil leto 2018 za evropsko leto kulturne dediščine. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti/JSKD RS pa razpisal temo za mednarodno tekmovanje mladih ustvarjalcev Opus I – Včerajšnji dnevi plešejo z menoj – v želji spodbujati mladostno plesno ustvarjalnost ob obujanju kulturne dediščine. Razpisano temo so razširili še na področja mladostnih spominov, vezanih na njihovo okolico ali na krajevne znamenitosti, na snovno ter nesnovno dediščino naravnih in kulturnih znamenitosti, tudi na razvijanje lastne analize ter razlage svoje preteklosti in korenin. Temo so v gledališkem listu (vizualna podoba Ajda Tomazin) zaobjeli v izrečenih stavkih znanih oseb, ena teh je Rosa Luxemburg: "Tisti, ki se ne premaknejo, ne opazijo svojih verig." Naslov in razpis je pripravila samostojna strokovna sodelavka za ples pri JSKD RS Nina Meško, ki je obenem tudi umetniška vodja te javne mednarodne predstavitve na odru Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Ta mladostni in ustvarjalni mednarodni dogodek je bil uprizorjen v soboto, 31. marca, v organizaciji Območne izpostave JSKD Celje, za organizacijo pa zaslužen organizacijski odbor v sestavi: Nina Meško in vodja JSKD OI Celje Tomaž Črnej.
Tričlanska žirija, Ana Štefanec Knez, Ofra Idel in Davide Sportelli, je izbirala in podelila nagrade najboljšim plesalcem, najboljše zasnovani zamisli in najboljši miniaturi v celoti v skupinah B in C. Nagrade so bile tudi denarne, tako je bilo za naj miniaturo v skupini B podeljenih 300 evrov, za najboljšo idejo in plesno izvedbo pa po 150; v skupini C je bila glavna nagrada 800 evrov, preostali dve pa po 400.
Članica žirije Ana Štefanec je s plesnim ukom začela v Plesnem forumu Celje/PFC pod vodstvom Gordane Stefanovič Erjavec, končala pa na Akademiji za ples v Ljubljani, od leta 2007 je stalna članica plesne skupine En-Knap Group/EKG. Ofra Idel je magistrirala na Rubinovi plesni akademiji v Jeruzalemu, plesala pa v plesni skupini Kolben in Tami/Nimrod Freed, tudi nastopala po državah sveta in Evrope, sicer vodi seminarje in poučuje sodobni ples tako v Izraelu kot na mednarodni sceni, zasnovala je plesno hišo Machol Shalem v Jeruzalemu, kjer deluje kot umetniška vodja in pomočnica direktorja. Koreograf in performer David Sportelli je mednarodno uveljavljeni plesalec, igralec, ustvarjalec, skratka umetnik, ki je sodeloval z mnogimi priznanimi skupinami po širnem svetu, svojo umetniško kariero pa gradil tudi na video raziskavah in se predstavil še na področju kreativne besede in zvoka.
Tudi prva nastopajoča v skupini B, Tinkara Plos (KID Plesonoga; mentorica Jelena Oleami), se je lotila svojih učnih plesnim spominov, v simpatično razvejani plesni miniaturi z naslovom Vpisani v telo, ko je s črnimi črkami po telesu izpisala znana imena plesne sodobnost – Pina, Cunningham, Trisha … oziroma na izpostavljenih delih kože, sicer prekrite s črnim kostumom, pa ne le izpisala, ampak tudi njih gibalne specifike zaokrožila v svojem plesnem izhodu. Tinkara Plos in Dominika Urbiha prihajata iz skupnega plesnega gnezda in sta v duetu zaplesali avtorsko miniaturo Padle, ko sta se v gibu in prostoru poglabljali v verze, pretkane s slutnjo in bolečino ujetih in padlih, z bolečimi spomini. Neža Vadnjal je v svoji kostumski belini začela svoj solo ples Črne zvezde, ples borbe in pogledov, usmerjenih nekam gor, verjetno tudi proti kaki črni luknji bolečine, ki pospešuje njeno gibalno dihanje, na koncu pa ji le uspe preboj z roko in vstopi v statiko oddiha. V črnem je Petja Križmančič (PS Intakt; Veronika Valdés) zaplesala avtorski solo z naslovom Panter, svojega črnega panterja notranjih napetosti in skokovite ostrine, končala pa v drsečem luščenju miru, prodornega pogleda v daljavo, v avditorij. Plesna Izba Maribor je sodelovala z dvema miniaturama (mentorstvo Mojca Kasjak): Muzej spominov v izvedbi avtorskega dueta, Ivana Kocutar in Luka Oblak, ter Upepeljena srca, avtorski duet Anja Spasovski in Nadja Spasovski. Ivana in Luka sta na odru obujala svoje spomine na oglede ter doživetja v razstavnem prostoru, muzeju, prepletala pa stilno dovršeno tako v svojih solističnih utrinkih kot v gibalnem skladju dueta. Ana in Nadja sta za svojo miniaturo prejeli posebno pohvalo žirije, saj sta tako v zgodovinski kostumski poslikavi kot v gibalnem izrazu ter v poglobljeni plesni izpovednosti oživljali srhljive spomine strahovlade, grozečih ritmov in korakov ter trepetanja, ko se krčevito odpirajo dlani in krčijo prsti; docela slikovito in doživeto je na odru zaživela njuna miniatura.
Nagrado generacijske komisije, treh predstavnikov srednješolske generacije in bon za Poletno plesno šolo v vrednosti 100 evrov je prejela Velenjčanka Neja Veternik (SVŠGL, modul sodobni ples; Sinja Ožbolt) za svoj avtorski solo Črno zlato, za svojo miniaturo mladostne plesne svežine. Neja se na odru najprej posveča lepljivim črnim kockam, z njimi se je nazorno črtala po telesu ter udarjala po nogah, nato pa zaplesala svoj ognjeviti ples spominov na rove in podzemne hodnike, sodeč po njenih natančno začrtanih plesih tirnicah ter ponavljajočih se gibalnih sosledjih vsakodnevnih obhodov in pohodov.
KD Qulenium Kranj sta zastopali dve miniaturi: Kompas, avtorski solo Lucije Čermelj (mentorica Ana Romih), in Samota se mi poda glede na odtenek kože, solo ples Filipa Štepca (mentorica Saša Lončar). Luciji se na odru sledi med črtno poslikavo telesa/kostuma z belo kredo in v teku pogledov na vse strani, tudi v nenavadnih zaklonih iskanja; je plesno razvejana miniatura, ki dozdevno še utrjuje svojo smer, svoj kompas. Nagrado za najboljšo miniaturo skupine B 2018 ali najvišjo nagrado po izbiri tričlanske žirije je prejel Filip Štepec za svoj avtorski solo. Na odru se je predstavil v športnih oblačilih – majici, kratkih hlačah in dokolenkah, v zaporedju treh barv: modre, rdeče in bele. Prve besede, ki jih je izgovoril, so bile: "Ime mi je gora … biti gora …," portretiral pa odločnost in samozavest, filozofijo bivanja, obstoja ter delovanja, prav tako jo znal dramsko nadgraditi v besedi in gibu, v plesu dinamike in statike ob glasbeni liriki ter čutnem odnosu do prostora.
Tudi italijanski ustvarjalci so prišli v izbor za mednarodni Opus I, in to s tremi plesnimi miniaturami. Plesalca Josipo Tavana in Linda Tavana prihajata iz plesne skupine Eleven. Predstavila sta svoj svoj avtorski duet D, ko eden drugemu zakrivata oči in se izražata v izbrani estetiki figurativnih prepletov dovršenega plesnega dueta. Ana Passarini je po odru vela plesno svobodo v svoji razigrani miniaturi ‘Of uncleare freedom’ (Mousiké – Centri di Educazione alla Danza; mentorstvo: Franca Zagatti, Lucia Zoli). Tretja plesna ustvarjalka, Rachele Leonardi, prihaja iz istega plesnega centra Italije, svoj solo ples življenjskih preprog z naslovom ‘Life Rugs je tudi stilno izvedla pod mentorskim timom Zagatti-Zoli.
Posebno pohvalo sta prejeli tudi Sissj Bassani in Martina Piazzi iz Italije za avtorski duet: ‘Parsec I What Happened To Old McDonald?’, ki sta svoj pohod skozi časovna disco plešoča obdobja zaobjeli v raznih plesnih izpostavah ter postavitvah po odru ob svoji plišasti okrepitvi, stražarju na robu odra. Veselo in poskočno sta pristopili k nizanju minulih plesnih poti, odeti v srebrni jakni s kapuco, tudi s svojo mladostno pristnostjo osvojili gledalce.
Nagrado generacijske komisije sta prejela Bor Prokofjev in Andraž Prokofjev (Plesna šola Urška Pro; mentor Kaja Lorenci) za svoj razigrani duet sodelovanja in objemov: Nadaljevanje objema, poimenovali so ju kar Alien Express št. 2, ki je v odličnosti novodobne plesne izvedbe tudi zabaval ter požel navdušeni aplavz. Prejemnica nagrade JSKD in Plesnega studia Intakt za produkcijo novega projekta po izbiri komisije: Nina Meško, Nataša Tovirac, Aja Zupanec, ki bo premierno predstavljen na Opusu I 2019, je Kaja Vajdetič, PFC .
Na programu skupine C je bila uprizorjena tudi miniatura Puzzle v atraktivni izvedbi dueta: Dalma Kittley in Marcello Musini (Dance and Fine Arts School Győr Madžarska: mentor Salga – Gerencsér Gabriella).
Matjaz Farič, umetniški direktor mednarodnega festival Front@ sodobnega plesa, je izbral plesne miniature, ki bodo predstavljene na 13. Front@ festivalu 1. septembra.2018 v Murski Soboti: Will Power’/Arturs Nigalis; ‘She Takes Flowers Away From Leaves’/ Ana Cvelfar; Nadaljevanje objema/Bor Prokofjev in Andraž Prokofjev; Fur Roman/ Monika Witkowska; ‘Parsec I What Happened to Old Mc Donald?’/Sissj Bassani in Martina Piazzi. Izbral je tudi tri miniature skupine C: Nest/Ida Hørlyck Thomsen, Danska; ‘Tales Under The Silence’/Juliette Adrover in Alice Thomas, Francija, Nemčija; Meraki/Anna Karenina Lambrechts, Belgija.
Po zaključku vseh miniaturnih predstavitev je sledila še skupinska improvizacija na odru, nato so se vsi napotili proti dvorani PFC, kjer so se podeljevali nagrade in priznanja, sledila pa uprizoritev plesne predstave lanske programske nagrajenke Lie Ujčič: ‘Indultado’, ki je nastajala ob mentorstvu Nataše Tovirac in Nine Meško ter ob zahvali Lilijani Ujčič, vodji Plesnega studi LAI Izola, in v produkciji JSKD, PS INTAKT. Manj kot pol ure trajajoči projekt Indultado po konceptu, v koreografiji in v plesu Lie Ujčič je premierno stekel na odru PFC ob svetlobnem oblikovanju Jake Šimca ter na sceni, posuti z dolgimi spletenimi (vrvmi) trakovi, v ospredju pa nanizane bele porcelanske skodelice, ena tudi že razbita, druga pa napolnjena s črno kavo. Lia se ob vhodu gledalcev osredotočeno posveča razvrstitvi skodelic, je neke vrste njen ritual spominov, iz katerega je stkala tudi svojo uprizoritev, nekdanje vizualne podobe, izpisane v usedlini kave. ‘Indultado’ je španska beseda, ki v prevodu pomeni oproščeno, natančneje pa dano svobodo zmagovalnim in preživelim bikom španskih aren, ko se lahko svobodno gibljejo na njim dodeljenih pašnikih. Lia je v gibu slikovito spletala mogočno fizično, živalsko moč, pretkano v gibalni simboliki njihovih življenjskih navad oziroma pozicij, dodeljenih jim v človeški civilizaciji, in v prevodu svoje nove, nenavadne, vendar jasno zgovorne plesne izpovedi, v fluidnosti gibanja je tudi premikala cestišča trakov ter jih preoblikovala v okroglino arene. Bil je to njen svojstveni plesni boj vztrajnosti, dvigov in padcev, vseskozi v mislih nanj, na bika, obdana s spomini skodelice kave, ki jo je tudi posvečeno postavila na svoje teme. Na koncu pa obležala na trebuhu razširjenih rok in nog s skodelico kave na temenu, v skici, ki domnevno predstavi njegovo razprostrto kožo, okras domačih okolij, tudi ob pitju kave. Koreografinjo Lio je njena plesna tema tako osvojila, da jo bo še nadgrajevala, kot je dejala. O svojem biku je, tako kot je čutno zaplesala, tudi zapisala v gledališkem listu, kot bi ga božala in tolažila (zadnji odlomek): "Veliko vsega je imel pod seboj, obilo dolgih vrvi, prepolnih vozlov življenja. Boril se je vedno rad, kar tako, zaradi boja. Boja in zmage … Čakanje je rad prepustil drugim. Konec bo vselej prišel, zato čemu čakati nanj."
Letošnji 10. mednarodni Opus I je predstavil nove plesne generacije, ki čutijo svoje plesno telo, tudi v gibu domiselno in dovršeno ustvarjajo, in tako kot so člani žirije dejali, da bi si prav gotovo vsi zaslužili nagrado za svojo predstavitev letošnje plesne miniature, žal pa je nagrad vselej premalo.
