Navkljub vsem našim drugačnostim skupaj. V plesu.

Torek, 21. marca,  je datum, ki se ga bomo prav gotovo še spominjali, ko je umetniški vodja Zavoda EN-Knap Iztok Kovač pozval obiskovalce  gostujoče predstave Italijanski novi val, da se z  minuto molka poklonijo spominu žrtvam terorističnega napada v Bruslju in spominu na kulturnika Damirja Domitrovića (1963-2016), umetniškega vodje Kulturnega društva B-51, tudi gledališkega festivala EX Ponto.

V Plesnem Teatru Ljubljana so se obiskovalci z minuto molka poklonili spominu na velikega kulturnika Damirja Domitrovića.
Damir Domitrović je leta 1993 ustanovil Klub B-51, takratno popularno ljubljansko zbirališče subkulture, leta 1995 pa Ex Ponto, festival gledaliških projektov Balkana, vzhodnega dela Evrope, in je vse bolj težil k veliko širšim povezavam gledališč, tudi z evropskim zahodom. ExPonto je postal nepogrešljivi kulturni dogodek gledaliških odrov in turistične Ljubljane, ki je na začetku jesenskih dni polnil ljubljanska gledališča, med letom pa se je njegov ustanovitelj in vodja še posebej posvečal izboru in predstavitvam performativne scene mladih, tudi  gostil vse več projektov sodobne plesne scene. Leta 2005 je postal tudi soustanovitelj največje gledališke mreže Evrope: NETA-Nova evropska teatralna akcija. Lani je Slovenijo povezal še z evropskim kulturnim projektom BeSpeCATative, ki poglablja vezi med umetniki, kulturnimi organizacijami in publiko. V tej organizaciji in za letošnjo festivalsko edicijo Ex Ponto je na odru ljubljanske Opere načrtoval gostovanje kultnega koreografa Wima Vandekejbusa in njegove plesne skupine Vandekejbus Dance Company, letos pa že gostili dva plesna projekta. Prvi plesni projekt kot delo v nastajanju avtorice Claudie Catarzi Time / Čas je bil uprizorjen 15. februarja v Plesnem teatru Ljubljana.
Še manj kot v enem mesecu je 20. marca na odru PTL-ja gostoval že drugi plesni projekt, tokrat je to bila slovenska premiera mednarodnega prvenca Diferent? / Drugačni? avtorice Bárbare Látalove & coll. Projekt je nastal na pobudo in s podporo evropske mreže BeSpeCATative,  razvijal pa se v Ponec teatru v Pragi, potem še v Budimpešti ter premierno zaključil v PTL-ju. Bil je to tudi zadnji plesni projekt Damirja Domitroviča, s katerim je želel odpirati vrata  PTL-ja sodobnim plesnim projektom BeSpeCATative. Na dan premiere je prisostvoval tudi Luca Ricci, umetniški vodja festivala Kilowat-Italija, ki je že od leta 2014 član omenjene evropske kulturne mreže. Izvajalci predstave Drugačni? so v treh tednih organizirali tri termine vaj z interesenti, ki bi se želeli priključiti projektu. Projekt Drugačni? je zasnovan na neposredni soudeležbi gledalcev, ko se na odru znajdejo povsem neznani ljudje in se jih kot skupino skuša gibalno aktivirati.
Na večer premiere, ko so se gledalci zbrali v preddverju PTL-ja, je k njim  ljubeznivo pristopilo nekaj mladih ljudi, plesalcev, ter z njimi formiralo več skupin, vsak od plesalcev je nato svojo skupino usmeril in vodil po gledališkem prostoru. Koreografijo ali okostje tega projekta sta ustvarili Bárbara Látová in Zdenka Brungot Sveteková, plesalci in ustvarjalci v projektu pa bili: Klára Alexová, Katerína Dietzová, Inga Mishina, Daniel Raček, Jun Wam Kim.
Več tovrstnih poskusov je bilo že na naši uprizoritveni sceni. No, nikoli doslej niso slovenski gledalci tako lahkotno pristopili k enemu teh projektov ter se izpostavljali na odru, kot se je to zgodilo ob tej premieri; sicer gledalcev sploh ni bilo in je stopničasto gledišče PTL-ja bilo povsem prazno. Najprej se je zgodilo ogrevalno popotovanje po spiralah v dvorani, potem so se novi odrski popotniki (gledalci) lahko po lastni želji odmikali ali približevali plesnemu jedru, kjer je vsak od  plesalcev imel svoj solistični izliv v določenem zaporedju ter na določeni ploskvi odra, tudi v duetih in v skupinski koreografiji. Dogajalo se je gibanje in ples mase na periferiji okoli koreografsko zasnovanega jedra.
.
 
V predstavitvi projekta Drugačni? se je med drugim zastavilo aktualno vprašanje, kako smo lahko skupaj navkljub vsem našim drugačnostim. Očitno lahko, tako kot se je dogajalo v tem projektu drugačnih in neznanih oseb. Na koncu pa še poskrbelo za sprostitev in veselo družabno poplesavanje. Projekt Drugačni? je predstavljen kot nova in domišljena zabavna oblika družabnega srečevanja s plesom,  praktična tudi ob prevladi enega od spolov, ko ni ravno treba iskati plesnega partnerja. Na koncu, kot se za vsako tako družabno priložnost spodobi, se je dogajalo še kramljanje ob užitkih domače kuhe.
V torek, 22. marca, je Center kulture Španski borci gostil plesni in sodobni Italijanski novi val v organizaciji Zavoda En-Knap in v okviru celoletnega festivala Plesna Vesna v sodelovanju z mrežo Aerowaves, ki predstavlja izbrano mlado evropsko produkcijo. Festival Plesna Vesna v produkciji Zavoda En-Knap  je prejemnik prestižne znamke EFFE, ki ga uvršča med najkakovostnejše  festivale v Evropi. Koreograf  Iztok Kovač je iz številčne mednarodne ponudbe prijaviteljev Aerowaves mreže tokrat posredoval dva zanimiva plesna sola dveh italijanskih umetnikov.
Milano Piergiorgio v predstavi Pesadilla …

Prvi se je na odru predstavil Milano Piergiorgio s svojim avtorskim solom Pesadilla / Nočna mora. V svojem projektu sanjanja v tridesetih minutah plesalec Piergiorgio karikira stanja vsakodnevnega stresa. Je sodobni plesalec, ki izhaja iz sodobnih umetniških in cirkuških trendov, in je na pogovoru po predstavi dejal, da se vse bolj posveča sodobni plesni ustvarjalnosti.

V stilu simpatičnega klovna Milano groteskno razkriva svoje sanje, ko niza razpoznavna gibanja vsakodnevnih vsebin, sanja tudi na glas in se dviga v višave nirvane, ali ga nemir meče in premetava, vendar se vedno znova znajde na svojem lesenem stolu. Na odru so še čevlji, je kravata, brisača pa TV-aparat in je plesalec tisti sanjač, ki razkriva svoje sanje v sodobni plesni humoreski Pesadilla .
Marco Dacuta Agostin v predstavi The everything is ok …

Po 15-minutnem odmoru je sledil še tridesetminutni performans Marca D´ Agostina: The everything is ok / Vse je v redu. Njegovo predstavo  je plesna mreža Aerowaves umestila v izbor dvajset prioritetnih del za leto 2016. Marcova tema je nedejavno brezdelje, ki načenja možganske celice. Performer najprej stopi v ospredje odra in začne prazniti svoje lastno skladišče zasičenosti, sprva v plazu angleškega besednjaka, ko se besede pospešujejo, ob njih pa rastejo vse možne politične in življenjske inačice in se jezik spontano menja ter z enako vsebino duhovito niza še v drugih evropskih jezikih, celo v slovenščini prijetne izgovorjave.

Ko se glava utrudi in v ospredje pride telo, takrat odlični plesalec  Marco D´Agostin začne svoj ples hitrosti in sodobnega trenda v mešanicah različnih plesnih artikulacij, tudi šova, ter hiti, kot bi tekel na vse stani sveta in iskal tisto, česar nima. Pleše in repetira gibalne segmente, ki se zrcalijo na vse strani, dokler plesalec skoraj ne omaga; a kaj ko je njegova kondicija neizčrpna in je ples sprotni užitek, ki pa gledalce lahko navduši ali pa celo zasanja. Nepozabne so njegove žive, lesketajoče se oči, ki te ves čas plesa, tako kot Leonardova Mona Lisa, gledajo naravnost v oči, kot da si ti tisti, ki ti namenja svoj ples. Bilo je to prijetno srečanje z novim in pri nas še kar nepoznanim sodobnim italijanskim plesnim trendom. 

View Gallery 13 Photos