Mednarodne debate, kako učiti ples

V Velenju, plesnem mestu, je od 10. do 12. oktobra potekala II. mednarodna konferenca plesne pedagogike v organizaciji JSKD RS in JSKD IO Velenje skupaj s Pedagoško fakulteto Ljubljana, prijavljenih pa bilo 130 udeležencev. V pozdravnem govoru sta se Vesna Geršak, predstavnica pedagoške fakultete, in Nina Meško, samostojna svetovalka za ples JSKD RS, dotaknili neštetih pozitivnih učinkov plesa na otrokov razvoj, ko se ob neverbalni komunikaciji sproščajo občutja, v sodelovanju z drugimi akterji in skupinami pa se razgibava tako telo kot misli. Ples je postal del kurikuluma za vrtce in se danes vsi bodoči vzgojitelji izobražujejo s področja plesne pedagogike.

Mednarodno konferenco je slavnostno odprl direktor Javnega sklada RS za kulturo/JSKD RS Igor Teršar, udeležence je pozdravil  tudi v. d. direktor Uprave Mestne občine Velenje Anton Brodnik in jih opozoril na letošnjo zgodovinsko obletnico, ko lepo mesto Velenje obhaja svojih 750 let od prve omembe trga Velenje. Predavanja in delavnice so tekle po točno določenem urniku od 9. ure zjutraj pa vse do 20. ure in se razvrščale po treh dislociranih dvoranah mestnega jedra: Kulturni dom Velenje, Dvorana center Nova, Dvorana Gaudeamus.

Plenarna predavanja so zaobjela široko področje pedagogike, ki se danes kompleksno združuje z vsesplošnimi znanstvenimi dognanji. Dr. Simone Tancig z diplomo dunajske univerze iz človeške biologije in kognitivnih znanosti je predstavila sklop znanstvenih odkritji na področju delovanja človeškega uma, možganov in edukacije, ki nosi skupni imenovalec nevroedukacija, predstavlja pa interdisciplinarno področje  povezovanj dognanj v nevro znanosti, psihologiji in edukaciji. Nevroedukacija ponuja nove vpoglede in daje nove smernice, je podlaga za nove pedagoške pristope, metodološke prijeme in strategije na področju poučevanja. Upoštevanje znanstvenih dognanj vodi do spoznanj in zaznav/ kognicij in omogoča holističen vpogled o dogajanja v človeškem organizmu, ko se poučuje s telesom, z gibanjem, in o tem, kako poteka razumevanje, se zapisuje spomin in kako reagirajo možganske celice. Učenje in dojemanje s telesom pa teče že od prvega dne rojstva in ob prvih kontaktih, ko se utelešene kognicije pridobljene z gibanjem, zakodirajo v spominu. Niz meritev, ugotovitev in primerov ukazuje, da gibanje ni le telesna nuja, ampak vsesplošna potreba za človekov celostni razvoj, zlasti otrok. Tako npr. se utelešena kognicija dojemanja matematike in številk začne z otrokovo igro s prsti, kar posname tok možganskih nevronov, če pa bi bil otrok prikrajšan igre s prsti, bi bilo njegovo dojemanje matematike bolj vprašljivo ali težje dojemljivo. Ob poznejšem kontaktu z enako izkušnjo se v možganih aktivirajo zrcalni nevtroni, ki prepoznajo nekoč utelešeno aktivnost, ko pa je ta prepoznavna, se lahko bolj poglablja, gradi, študijsko nadgrajuje ali se izvaja kot plesna terapija. S pomočjo zrcalnih nevronov, predhodne telesne izkušnje se ta lahko tudi uspešno vadi v smislu opazovalne vadbe in spomina, torej brez aktivnega treninga, kar pride prav v specifičnih situacijah. Gotovo se zavedamo, da je zveza med pisanjem in branjem pomembna za razvojne faze učenja in dojemanja. Kakšne pa so današnje povezave in posledice, ko se praktično več ne piše z roko, ampak operira z računalniki? Dr. Tancigova je poudarila, da z današnjim nadomeščanjem pisanja z digitalnimi napravami stojimo pred novim časom, kaj pa ta čas nosi s seboj, pa je še nepredvidljivo.

Iz ZDA je pripotovala dr. Lynnette Young Overby, profesorica gledališča in plesa na univerzi Delaware. Predavala je o celovitem plesno-umetniškem pristopu do utelešene kognicije, o obstoju spominskega sistema, ki akumulira in vsebuje znanje fizičnih sposobnosti posameznika. Dotaknila se je koreografskega memoriranja, kinetične energije, dihanja in meditacije, posredovala pa tudi primere o povezavah gibanja in učenja. Iz znanstvenih dognanj je možno jasno sklepati, da bi šolski sistem moral podpreti uporabo telesa in kretenj – plesa kot pomembno komponento učnega načrta.

Temo utelešene kognicije sta z zanimivimi primeri iz prakse podprli še dve predavanji: Pot mišljenja/Vesna Geršak; Igra in ples kot način osmišljanja sveta/Elizabeth Zimmermann.

 
O organizaciji programa daCI/Ples v izobraževalnem kontekstu na Portugalskem je spregovorila Elisabete Alexandra Pinheiro Monteiro, ki je doktorirala na področju plesa in je magistra izobraževalnih ved. Na Portugalskem se ravno tako srečujejo s finančnimi omejitvami kot pri nas, v plesnih okvirih pa se usmerjajo na program daCI, ki temelji na vključevanju plesa v vsesplošne učne programe in šole.

Za portugalskim primerom je sledil referat Nine Meško, nanašal se je na problematiko ob uvajanju neobveznega izbirnega predmeta v osnovnih šolah: Umetnost/Ples za 2. triado OŠ. Zaključek diskusije pa pokazal, da osnovne šole nimajo ravno posluha za izbirne predmete, ki potekajo izven njihovih klasičnih in obveznih učnih načrtov, kot je n.pr. umetnost, ko se vedno zatakne pri financah, in izbirne predmete največkrat poučuje nestrokoven kader.

Prof. Vilma Rupnik in Urša Rupnik sta podrobno predstavili svoj plesni šolski učbenik: Plesna umetnost.

Ples kot terapijo pa je v svojem predavanju z naslovom Gibalno-plesna terapija v vlogi krepitve socialnih veščin otrok s posebnimi potrebami obdelala Bojana Caf.
Predavanja so potekala v dopoldanskem času, popoldan pa je sledil praktični del na delavnicah iz različnih teoretskih področij in primerov iz prakse s predavatelji, plesnimi pedagogi in umetniki: Nina Mavec Krenker, Breda Kroflič, Sinja Ožbolt, Federacija/Muzeum oživi, Petra Pikalo, Gordana Schmidt, Jelka Kapun, Elisabeth Zimmermann, Lynette Young Overby, Elisabete P. Monteiro in Gordana Stefanovič Erjavec.

Istočasno s konferenčnim programom je na dveh plesnih odrih potekal še tridelni festivalski program PIKA MIGA po izboru državne selektorice Nataše Tovirac, na odru Kulturnega doma Velenje in v dvorani Gaudeamus, kjer je skupaj nastopilo 270 otrok. Zato ni bilo prav nič nenavadno, da je ta množica udeležencev teh treh dni povsem okupirala središče mesta in si se nenehno srečaval ter pozdravljal z znanci. Za razumevanje plesa in poglabljanje v analizo plesnih predstav z nekaj primeri in utrinki iz ogledov festivalskega otroškega programa pa je tekla beseda in so se aktivirala razmišljanja na predavanju: Razumevanje in analiza plesnega dela/Neja Kos, D.P.

O Konferenci plesne pedagogike in nadaljnjih smernicah se je dnevno debatiralo ob zaključku aktivnosti, bila pa tudi podana mnenja in želje za nadaljnji potek binalnega konferenčnega programa. Eno teh razmišljanj je, da bi konferenca morala potekati cel teden, da bi se lahko vsi zainteresirani udeležili vseh dogodkov, vsakokrat pa sledile pohvale in priznanja organizatorjem za tekoči in dobro pripravljen program v celoti, ki je srčno stekel v prid plesni umetnosti in pedagogiki, in dobro predstavo otrok brez enega samega izplačanega honorarja, skratka dobro organizirana znanstvena in dobrodelna Konferenca plesne pedagogike.

View Gallery 11 Photos