Mednarodna konferenca daCi 2024 Dance and Child (Ples in otrok) se je tokrat prvič odvijala v Ljubljani! I-body, I-dance , Jaz-telo, Jaz-ples!
Ljubljana je na začetku julija (7.-12.), prvič gostila veliki mednarodni dogodek, 16. daCi 2024 – Dance and Child International, svetovno konferenco plesne pedagogike, ki je potekala v organizaciji Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti/JSKD, ob častnih pokroviteljih: Slovenska nacionalna komisija Unesco, s podporo Ministrstva za kulturo RS, Mestne občine Ljubljana, organizacija daCi International. Logistično sila zahteven projekt se je odvijal na območju Mestne občine Ljubljana /MOL, ob partnerstvu Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana /SVŠGUGL. Na konferenco je prispelo 650 gostov iz 32 držav, od tega 300 mladih udeležencev. Vsebinsko izhodišče konference daCi 2024 je: I – body, I – dance( Jaz telo, Jaz- ples); ko nimamo svojega telesa, ampak: Mi smo naše telo! Mi smo ples, in sta telo in ples neločljiva. daCi deluje v smislu mednarodne mreže, ki spodbuja plesno ustvarjalnost ‘6.I-jev’: imaginacijo, improvizacijo, inkluzijo, identiteto, inteligentnost, interdisciplinarnost.
V okviru konference je bila sprejeta ljubljanska deklaracija kot odgovor na osnovi sprejetih Unescovih smernic za kulturno-umetnostno vzgojo na konferenci v Abu Dabiju februarja 2024, podpisniki pa: ministrica za kulturo Asta Vrečko, minister za vzgojo in izobraževanje Darijo Felda, predsednik daCi Jeff Meiners in podpredsednica dr. Vesna Geršak. Namen konference je že od same ustanovitve v Kanadi leta 1978, da se izvaja vsako tretje leto po vsem svetu, in je namenjena tako otrokom kot mladostnikom, da medsebojno sodelujejo na različnih plesnih delavnicah, kakor umetnikom in pedagogom ter raziskovalcem, da na primeru dobrih praks delujejo v smeri plesnega izraza in povezovanja.
Svečana otvoritev 16. daCi konference je stekla v kinu Šiška, v polno nabiti dvorani Katedrala, ko so bili stoli odstranjeni iz sedežnih vrst, mladi pa sedeli stikoma en do drugega na praznem podestu sedežnih vrst. Iskrivi, kulturno zasnovani program z naslovom I-OPEN so pripravili mentorji in dijak tretjih letnikov SVŠGUGL, njihovi Umetniški gimnazij: za ples in in gledališče, film, po avtorskem konceptu ter režiji Mojce Dimec in Ajde Tomazin– za koreografijo, Matjaž Predanič je bil avtor glasbe, glasbeni mentor in oblikovanje zvoka in dramaturško svetovanje Andreja Kopač. Ob kameri in videu Matjaža Mraka je to bil izvirni multimedijski dogodek, igre, pripovedi, vokalov skupinskega petja in pesmi. Je nadvse domiselna slovenska kulturna skovanka, literature, zgodb, narodnih šeg in živopisne mladosti veličastnega umetniškega navdiha, vreden vsakega gledališkega odra, ko je na sceni zasijal očak Triglav in se preseval zlati lesk Zlatorogovega rogovja, se nas je dotaknila zgodba o Ajdovski deklici, Povodnem možu in prelestni Urški, tudi se zaplesalo Belokranjsko kolo…in je zadonela še Pesem za ples. I-OPEN je mladostna izpoved znanja in umetniškega navdiha, ki je dvorano postavilo na noge, pravzaprav je bilo več kot samo navdušenje; saj se v dvorani vzdignila tudi na vse strani pršila energija navdušujoče plesne mladine , ki se je ne da opisati , temveč le doživeti.
Sledil je pozdravni govor Nine Meško in dr. Vesne Geršak, predstavili sta se v zaporedju kratic v stilu daCi: Jaz – ples, Jaz – opazujem, Jaz – gib, Jaz – govor, poudarili so, da na konferenci niso prisotni le plesalci, pedagogi in strokovnjaki, temveč je zbrana skupnost, ki jo povezuje strast do plesa, ko moč plesa presega meje, spodbuja in lahko zaneti iskrico upanja v vsakem posamezniku, sta dejali in se dotaknili neštetih pozitivnih učinkov plesa na razvoj otrok. Potem so sledila imena navzočih držav na konferenci. Za vsak izklic države so vstajali njihovi državljani in, ko je na vrsto prišla Mehika se je dvignila več kot tretjina dvorane, ob Kanadi pa le nekaj manj. In tako kot se sedelo stikoma eden ob drugem, se tudi v valoviti množici skušalo najti izhod, ali priti do kake poslastice; in je Kino Šiška kar naenkrat potreboval dodatno razširitev… Otvoritveno svečanost so počastili s svojo prisotnostjo: dr. Janez Vogrinc dekan Pedagoške fakultete Univerze Ljubljana; Gašper Hrastelj, generalni sekreta UNESCO; Dejan Crnek, podžupan MOL. V svojih pozdravnih nagovorih so izpostavili pomene ter značilnosti daCi konference, izrečene so bile pohvale za samo organizacijo, kot tudi glavnim organizatorkam, dr. Vesni Geršak s Pedagoške fakultete Univerze Ljubljana in Nini Meško z JSKD RS, z Oddelka za ples. Ob tej priložnosti je dr. Tomaž Simetinger, pomočnik direktorja JSKD RS, spregovoril o plesu, kot skrivnostnem fenomenu med znanostjo in umetnostjo, tudi poudaril, da je ples več od fenomena preučevanja, je izrazna forma gibanja, ki ima široko intuitivno sfero. Dr. Jeff Meiners, predsednik Dance and the Child International, je v svojem nagovoru izjavil, da je presrečen, ko 16. daCi poteka prvič v Ljubljani, tudi prvič v osrednji Evropi, in prvič po letu 2018 ob srečanju iz oči v oči. Tega leta 2018 je konferenca potekala v mestu Adelaide v Avstraliji in je bila v letu 2021 načrtovana v kanadskem Torontu, vendarle se zgodila leto kasneje v virtualni obliki zaradi covida. Zaključni nagovor je imela ministrica za kulturo RS, dr. Asta Vrečko s poudarkom, da je ples resnično ključno področje kulture, ki s svojo povezovalno in ustvarjalno dejavno vlogo omogoča razvoj celotne družbe, tudi napovedala kot del razvojne strategije, načrtovanje ustanovitve javnega zavoda, ki bo specializiran prav za sodobni ples.
Konferenčni program se je delil za odrasle in mladino ter na teoretični in praktični del, izvajal pa vse konferenčne dni. Teoretični del je potekal na treh lokacijah, v Cankarjevem domu, Ekonomski in Pedagoški fakulteti v obliki predavanj, okroglih omizij ter delavnic, ob domačih in tujih strokovnjakih. Prvo raziskovalno predavanje sta skupaj pripravili: Eeve Anttile, profesorica plesne pedagogike na Gledališki akademiji Univerze za umetnost v Helsinkih in Suvi Honkanen, finska plesalka, performerka in pisateljica. Tematika raziskave pa: Kako je mogoče upanje izraziti in utelesiti s pomočjo plesa in še vzdrževati?, in ga razdelili na teoretično razpravo ter praktični prikaz. Najprej so sledila teoretska izhodišča, ki jih je plesalka potem zaobjela v svojih gibkih oblikah.
Na konferenci je predavala tudi znana strokovnjakinja Suzan Griss iz ZDA, pionirka na področju vključevanja umetnosti v izobraževanje, in avtorica knjige Misli v gibanju, tokrat pa predavala o Kreativnem gibanju kot jeziku učenja. Od naših teoretikov in praktikov se je predstavil dr. Robi Kroflič, profesor na oddelku pedagogike in andralogike Filozofske fakultete v Ljubljani, svoje predavanje pa posvetil temeljem in vzniku vzgoje z umetnostjo. In sta se koreografinja in pedagoginja Maja Delak ter teatrolog in pisatelj Rok Vevar osredotočila na aktualno učno tematiko: Plesna vzgojo med osebnostnim in praktičnim.
Praktični ali plesni program različnih tehnik in praks je v glavnem sledil ob jutranjih urah v dvoranah SVŠGUGL, vodili pa so ga tako mednarodni, kot naši plesni umetniki, v smislu: I – taste, ali (plesni) okus: Urška Centa, Branko Potočan, Leo Marič, Snježana Premuš, Katarina Ferlin, Helena Korošec, Lea Onufrilja. Ni manjkalo niti širokega področje improvizacij in plesnega ustvarjanja, kar se dogajalo čez dan ob množici mladih ustvarjalcev, ki so jih vodili tudi naši plesnimi sodobniki in ustvarjalci: Tina Valentan, Alicia Ocadis, Milan Tomášik, Ana Romih, Vita Osojnik, Gregor Luštek, Mojca Kasjak, Sabina Schwenner, Igor Sviderski in je 300 mladih v starosti od 8 pa do 24 let pridno polnilo delavnice.
Dogajala se je še posebna video soba ali I- shoot dance, kjer so mladi plesalci ustvarili svoja video sporočila pod vodstvom Matjaža Mraka, Samo Oleami pa je vodil delavnico ples besed: I-write. Tudi spremljevalni program je bil kar obsežen, začel se je s slovensko premiero filma v Kino Dvoru (8.7.) Enye Belak o 25. letih mreže sodobnega plesa Aerowaves, istega dne je bila v Lutkovnem gledališču Ljubljana uprizorjena gledališka predstava Reči, reči, Jana Rozmana in Julie Keren Turbham. V Mestnem muzeju Ljubljana se je (11. in 12. 7.) sledilo plesni predstavi Eno samo telo ni dovolj, avtorice Agostine D’Alessandro.
Na jasi za grajskim zidom Ljubljanskega Grad je Jelena Oleami uprizorila javni participativni dogodek Planetarni ples (10.7.), I – dance for peace, ritualni ples po vzoru koreografinje Anne Halprin (1920-2021), ki ga je prakticirala s svojo skupino že na začetku 80. Bila je izven časa, tudi hodila po lastni plesni poti, in dejala: ‘Kadar se dovolj ljudi giblje v ritmu in s skupnim namenom, moč prevzame neverjetna sila, ki lahko navdihuje, uči, ustvarja in zdravi.’ In se je grajski planetarni ples širil po velikem krogu ob sončnem zahodu na jasi obkroženi z mogočnimi drevesi. Uživalo in plesalo se je ob gongih Jelene, bobnih Jana Pirca in Žige Miklavca, obdani s poezijo Ane Korošec in angelskim vokalom Rebeke Hren Dragolič, zaplesala ter usmerjala pa je plesalka Katarina de Ventus. Bil je to prijeten meditativni plesni večer v stilu daCi, I-dance.
Zaključek konference daCi (12.7.) je znova napolnil katedralo Kino Šiška, začel se z video posnetki Matjaža Mraka ter kratkimi vpogledi na otvoritveni plesni dogodek, ob pozdravu podžupana Dejana Crneka ter nagovoru predsednika daCi, Jeffa Meinersa, ki je naznanil svoj odhod v zaslužen pokoj, ob tem tudi oznanil novo predsednico Dance the Cild interational, dr. Vesno Geršak.
Zaključni del se je znova usmeril k plesnem dogajanju tega plesnega in konferenčnega tedna po konceptu Nine Meško in Daniela Petkoviča, ki je pripravil zabavni gibki – manekenski skeč o svoji plesni poti. Na oder je stopil(o) dekle v gorenjski noši, kajti živel je v Tržiču, in do svojega 6.leta obiskoval tovrstne plesne zabave, na odru ob glasbi pa stekla polka. In je ob vsaki novi gibki stopnji ter obliki, ki jo je prakticiral na svoji plesni poti, imel tudi primerno oblačilo že kar na sebi, ko si je oblačila poprej nadel po vrstnem redu svojih izvedb ter jih sproti slačil. Ob svojem rock and rollu se predstavil v kostumskem Presley – blišču, v času osvajanja sodobnega plesa, pa je sledila sivina, neuglednost in ležernost, tudi temu primerno so bile karikirane gibke forme, avditorij pa je nasmejal do solz. Naznanil je še tri številčne skupine mladih plesnih navdušencev, ki so odplesale barvne atribute otrok rojenih v treh generacijah treh barv; modra: z mentorji: Igor Sviderski, Mojca Kasjak, Sabina Schwenner; zelena: Ana Romih, Gregor Luštek, Vita Osojnik; oranžna: Alicia Ocadiz, Milan Tomášik, Tina Valentan. Simpatično, zabavno tudi sila domišljeno so se vrstili njihovi plesni utripi s pogledi navzgor vse do zvezd, se podili, padali, stekli , hipoma obstali, animirali in gradili svoje zgodbe, predvsem pa uživali in se zabavali, kot se dalo videti. Naslednja daCi konferenca je napovedana za leto 2027 v Maleziji, naslovili pa jo: I -Rise, po besedah pesnice Maye Angelou ‘Still I rise’. In za zaključek se je predvajal še film o Maleziji, njihovi kulturi in veličastnih plesih ter bogatih kostumih; na koncu koncev pa so še skupno ubrano zapeli Pesem za ples.
Tako se je v Ljubljani prvega julijskega tedna dogajal veliki mednarodni konferenčni dogodek, Dance and the Child International, ki je v Slovenijo pripeljal strokovnjake, pedagoge, umetnike in mlade plesalce iz celega sveta, s ciljem združevanja mednarodne skupnosti, da bi lahko stekle izmenjave in debate o novih projektih ter inovacijah na področju plesne umetnosti in pedagogike in so se predstavili umetniški projekti; tako kot se je vse to dalo v živo videti in doživeti v Ljubljani. Da pa je do tega le prišlo se začelo že z letom 2017 na otroškem plesnem festivalu Pika Miga JSKD RS, ko je stekla 1. Mednarodna konferenca plesne pedagogike, nato so se zvrstile še tri in je na 4. konferenci 2021 padel predlog, da daCi gosti mesto Ljubljana. Ljubljano je zapolnila plesna energija.
