Nova, premierna uprizoritev skupine Betontanc Pista sveta je nastala po konceptu in v režiji Matjaža Pograjca, vzletela pa 26. junija 2014 na odru Stare elektrarne, sledila sta tudi še dva poleta 27. in 28. junija (ogled 27. junija). Pista Sveta je predstava o vrtečih se kolesarskih zobnikih, o športnikih in slavi. Na gledališkem listu v obliki zdravstvenega listka – kartona (ki spominja tudi na tiste stavne) je napisano: Napotnica 26062014, s križci pa označena izvedba (oseba in zvrst) pa še dodan poseben diagnostični komentar: Brez junakov smo vsi samo navadni ljudje. Brez junakov ne vemo, kako daleč lahko gremo. Ko pa vzori vlečejo! …
Matjaž Pograjc je uveljavljen režiser, ki je že svoje gimnazijske in študijske dni atraktivno korakal po umetniških stezicah, je eden prvih, ki je v sferah fizičnih gibov in prijemov poslikaval gledališke odre, predvsem prepoznaven kot režiser scenskih inovacij, ki se ob plesalcu in koreografu Branku Potočanu aktivno spopada še s plesno obliko fizičnega gledališča. Pista Sveta je Pograjčeva predstavitev športa v siju odrskih luči, v ospredju pa profesionalen šport nič kaj športnega ozadja. Nastopa peterka skupine Betontanc, soustvarjalci in izvajalci predstave, ki so se predstavili kot dobro uigrani tim športnikov, kolesarjev, igralcev in gibalcev: Primož Bezjak, Branko Jordan, Branko Potočan, Katarina Stegnar in Vito Weis. …
Arena v obliki lijaka je sestavljena iz lesenih deščic in je kar domišljeno pomanjšana vizija cirkuškega odra pod šotori – tako po obliki kot po atrakcijah kolesarskega nastopanja. Na odru oziroma na notranjem obodu arene se ves čas predstave pogumno spušča športna peterka. Je ekipa pravšnje profesionalne kolesarske drže, tudi s tekmovalno opremo, ki se zažene in žene v ritmu ropotanja kolesja po neoznačenih tirnicah sestavljenih deščic. Posebej natančno so programirani izhodi in vhodi v areno, medsebojna prehitevanja pa kar športno manipulirana.
Gledališča brez zgodbe ni. V stilu pripovednega gledališč Branko Jordan tekoče in sugestivno spleta zgodbo o smrti glavnega junaka , kolesarskega asa, ki spominja na scenarije lahkotnih in tolikokrat videnih TV-dejank, skupaj z zgodbo pa znova zaživijo raznorazni aktualni naslovi športnega tiska in anali rumenih strani. …
Zakaj smrtna nezgoda prvaka na vrhuncu moči?, so kriva leta, prevelike doze takšnih in drugačnih poživil, je posredi umor, sledi še namig na večno drugega sotekmovalca, tudi se izstreli puščica v smeri soproge s katero se ne razumeta…, ob tem pa še kak nasmeh slišen iz avditorija. Tekst je popestren z igralsko poslikavo dogodkov, v eni od teh Primož Bezjak dramatično preleta rob arene, se tudi zadnji delček sekunde trdno oprime roba, torej atraktivnih izzivov ne manjka! Branko Potočan in Katarina Stegnar pa v objemu kolesarske gume zaplešeta duet športnih vezi in osebnostnega razhajanja; v Potočanovem stilu fizičnih gibalnih povezav še en nov koreografski prijem, ki prijetno popestri dogajanje na sceni. Igra, pripoved, kolesa in scena – vse je tako oblikovano, kot mora biti, za atrakcijo izvedbe in novih scenskih domislic pa so poskrbeli še: dramaturginja Andreja Kopač, glasba: Silence – Boris Benko, Primož Hladnik, Dead Tongues, scenografija in luč: Tomaž Štrucl, kostumografija: Mateja Benedetti. …
Predstava je nastala v okviru mreže Imagine 2010 – Arts and Climate Change, projekt je podprla Evropska Unija, program Kultura. Športna Pista Sveta na sceni gledališča v režiji Matjaža Pograjca je prijeten vetrič, ki pihlja na sceni poletnih večerov, povrh še po pravih finančnih tirih sedanjika, ko naj umetniki zaplavajo v komercialne vode, in je v tem stilu nastopajoča športna ekipa tudi doumljivo predstavila zložljivo kolo, "ki gre lahko z vami povsod!", predvsem ko se promovira po polovični ceni! …
Športniki mejnih in težje merljivih tekmovalnih disciplin, kot so umetnostno drsanje ali kotalkanje, ritmična gimnastika, twirling, svoje športne umetelnosti vse bolj plemenitijo s plesnimi oblikami v skladju giba in glasbe, tudi telovadke na parterju osvajajo medalje, če je njihova akrobatska natančnost popestrena še z estetiko giba in ritma. … (foto: Jure Frelih)
Gledališče sodobnih praks se vse bolj povezuje s koreografi, ki pa so žal redko poimenovani na špici ustvarjalcev. Hkrati pa novodobni cirkusi osvajajo gledališke odre. No, Matjaž Pograjc je v svojem gledališkem projektu Pista sveta združil poleg igre in plesa še športno disciplino kolesarjenja, umešal športno (cirkuško) areno in na sceno pripel še reklamni spot, ponudil pa kriminalno zgodbo, ki žal ni daleč stran od obstoječih tokov ljudske slabosti in materialnega izkoriščanja, ki kar naprej vzletajo s športnih in vsemogočih pist tega sveta.
