Mariborski balet je dobro izurjen večnamenski ansambel

… Tetiana Svitlična …

Komični balet Navihanka ne le da je rariteta po svoji humorni vsebini, ampak je verodostojen slikovit portret novo nastale meščanske družbe. Tako kakor pri vsaki drugi umetnosti se je tudi v jeziku klasičnega baleta pisala zgodba o življenju in značilnostih zgodovinske dobe. Ob vladarskem absolutizmu Ludvika XIV. (1638-1715) je balet v svoji plesni poetiki čislal čas dvornih manir ali razmišljanj o svetovih onstran znanega, pravljičnega in duhovnega, ki so burili tako tiste čase kot današnje dni. S francosko revolucijo (1789-1799), ki sta jo pospešili potratnost Ludvika XVI. (1754-1793) in izpraznjena državna blagajna, je nastala nova družbena preobrazba, doba svobodnega meščanstva in novega razslojevanja družbenih slojev. Ali ne doživljamo nekaj podobnega v tem času …?! V tistih zgodovinskih dneh Francije je plesalec in baletni mojster Jean Dauberval (1742-1806) prvič postavil na baletni oder ne-plesalce – naturščke, ki so gotovo s svojimi preprostimi gestami in mimiko na nov način zabavali, in tako se je po francoski revoluciji začelo tudi novo plesno obdobje.

… Sytze Jan Luske …
Prva Daubervalova praizvedba baleta o dekletu, ki se je uprla materini izbiri ženina, se je zgodila v Bordeuxu leta 1789 pod naslovom Balet de la paille, ou Il ny aqu´un pas du mal au bien / Balet o slami ali od slabega do dobrega je en sam korak. Že leta 1971 je mojster v Londonu postavil prvo prenovo svojega kmečkega baleta z novim naslovom, kot ga tudi danes poznamo – La fille mal gardée ali v našem prevodu Navihanka. Balet ljubezni in mladostnega optimizma na obzorju nove družbe je postavil na glasbeni potpuri takratnih popularnih francoskih melodij. Balet je skozi čas imel kar nekaj koreografskih prenov, predvsem pa glasbenih izboljšav in novih orkestralnih oblik, medtem ko je libreto ostal praktično nespremenjen, je ostal optimistični Daubervalov, kjer ljubezen premaga vse ovire in kuje srečno bodočnost. O zgodovini baleta in času njegovega nastajanja se je v gledališkem listu izčrpno razpisal dramaturg Benjamin Virc .
… Anton Bogov in Tetiana Svitlična …
Vsebina baleta je preprosta. Hčerka bogate vdove in meščanke Simone, Lisa, se zaljubi v revnega kmetiča Colina. Njena mati pa jo želi omožiti s sinom bogatega vinogradnika Michauda. Zmaga nova generacija oziroma hčerka Lisa, ki se na koncu koncev omoži s svojim izvoljencem. V dveh dejanjih se sledi novopečenim meščanskim bogatašem, ki še vedno živijo ob kmečkih poljih, dvigajo svoje pohlevne glave, se držijo starih družbenih vzorcev, ko svoje otroke možijo in ženijo iz lastnega koristoljubja, vsekakor pa skušajo tudi zatajiti svoje nekdanje kmečko poreklo. Dauberval je novo meščansko moč upodobil v liku matere, do včeraj kmetice, ki se karakterno razgali v trenutku, ko jo prosijo, da zapleše v kmečkih coklah, seveda najprej odkloni, da bi pozneje vsa srečna in razigrana le uživala v plesu svojih korenin. Ženska, vdova in povrh še mati mladoletnice je tiste dni morala krepko biti boj z okoljem, da je lahko zdržala pritisk družbe in hormonski izbruh svoje neodrasle hčerke, telesno pač že pripravljene za ustvarjanje novega življenja. To so bila tista nevarna leta, ko se je mladenke moralo čim prej omožiti in predati v zakonsko oskrbo. In Daubervalov lik Lise je slikovit dokaz, da se v nekaj manj kot treh stoletjih ni skoraj nič spremenilo v hormonskem in življenjskem dozorevanju najstnic in najstnikov, takratnih ali današnjih upornikov, le tehnologija časa in življenja sta se. Zato se verjetno tudi moč vdove in matere že od vsega začetka izpostavlja v baletu kot mogočno fizično figuro in se v žensko preobleko najpogosteje postavlja moškega plesalca. Dauberval se je izkazal kot pedagog in baletni mojster, ki je dodobra poznal in se poglobil v psiho svojih mladih plesalcev ter ustvaril lik mladenke Lise, ki zdrži še danes, lik njene matere pa bi danes lahko enačili z možato žensko podobo ali tisto, "ki doma nosi hlače".
… Yuya Omaki in Catarina de Meneses …
  
Mariborski balet Navihanka je postavil ruski koreograf Vladimir Derevianko, ki je bil od leta 1977 plesalec, kmalu tudi solist in prvak  moskovskega gledališča Bolšoj, za svoj bogat umetniški opus pa bil prejemnik prestižnih mednarodnih nagrad, med letoma 1993 in 2006  tudi umetniški direktor in baletni mojster Baleta Dresden, v času od 2007 do 2010 še vodil  firenško gledališče Maggio Danza, trenutno pa deluje kot svobodni umetnik in gostujoči koreograf številnih mednarodnih baletnih ustanov. Balet je postavil v kmečki milje Daubrvalovega časa, kot vedno baletno stiliziran, na glasbo skladateljev Ferdinanda Hérolda, Petra Ludwiga Hertela, v aranžmaju Jean-Michel Damase ter v izvedbi Simfoničnega orkestra SNG Maribor pod dirigentsko palico Mladena Tarbuka.
… koreograf Vladimir Derevianko in solist Anton Bogov …
Za vaščansko dediščino tistih časov se šteje tudi kmečka pantomima opolzkih gest, ki so sicer zabavale in nasmejale mariborsko gledišče, in bodo tudi še marsikje in marsikoga, saj spominjajo na nekdanje vaške zabave. Na splošno pa se baletni pantomimi, ki ji še sledimo v klasičnih baletnih predstavah, danes že izogibajo tudi na nivoju predšolske izobrazbe in v gibalno plesnih programih otrok, vsaj tistih naivnih gestikulacij rok in obrazne mimike, ki služijo za oponašanje kakega stanja, oseb, občutkov ali pač naivnemu sporazumevanju. Vsekakor je odločitev koreografa, v kolikšni meri želi, da predstava zabava ljudstvo, ali pa jo povzdigne na višji umetniški nivo. Očitno se je koreograf Dauberval odločil, da v teh temačnih jesenskih dneh vnese narodno veselje in ljudi lahkotno zabava, in uspelo mu je. Mariborski baletni ansambel se je izkazal kot dobro izurjen večnamenski plesni ansambel ali v tehnološkem besednjaku rečeno kot "multipraktik", ki se je praktično v mesecu in pol poslovil od letošnjih intenzivnih nastopov v sodobnih plesnih in modernih baletnih vodah, in se tega novembra prelevil v koprenasto klasiko baletne romantike. V stremljenju za čim manjšimi finančnimi zagatami se je žal izposodila standardna baletna (ruska) in ničkolikokrat prežvečena scena socrealističnih časov pri HNK Zagreb, enako so sposojeni tudi baletni kostumi (kostumografija, scenografija Roberta Guidi di Bagno).
… Sytze Jan Luske …
Baletni ansambel mladih vaščanov in prijateljev se vseskozi veselo vije po sceni, ko prihajajo in odhajajo, se prepletajo v krogotokih in vijugah, se tudi enaki segmenti prevečkrat ponavljajo, vendar pa vseskozi veselo vedrijo in vetrijo prostor, kjer se zabava ob snopičih slame in se kar tako v okras nosijo še ročne kose. Glavna junaka, zaljubljeni par, pa sta zaplesala Tetiana Svitlična / Lisa (v alternaciji Catarina de Meneses, Tijuana Križman Hudernik) in Anton Bogov / Colin (v alternaciji Yuya Omaki, Matjaž Marin). Tatiana Svitlična je vlogi mlade Lise vdahnila prelepo baletno vizijo in lik mladenke, ki svojo mamo prefinjeno vodi za nos. Njen izvoljenec in povsem pomlajeni Anton Bogov pa je izvajal celo plejado baletnih kombinacij v skokovitih višinah, v izvedbi, ki ga še vedno postavlja na sam vrh baletnih solistov naših okvirov, verjamem pa, da tudi še izven teh. Dueti Lise in Colina so sestavljeni iz vrste zahtevnih kombinacij, korakov, skokov in piruet; ko se je Bogov  znal tudi v kakem nezaželenem trenutku elegantno postaviti v čisti liniji in dosledni poziciji, ter ponovno bil nadvse zaželen čutni kavalir v trenutkih rahlega neravnovesja svoje soplesalke, in tega je pohvalno ob vseh zahtevnostih izvedbe bilo malo. Anton Bogov ni bil več prefinjeni princ, tokrat za spremembo bolj umirjeni mladenič, ki je imel oči le za svojo izvoljenko. 
… Yuya Omaki …
Za dobro baletno izvedbo mariborskega, še posebej ženskega baletnega ansambla in obeh glavnih junakov pa gre gotovo hvala tudi asistentki koreografije Paoli Belli in baletni mojstrici Alenki Ribič. Osrednja junakinja te baletne zgodbe je Lisina mama Marcelina, največje presenečenje predstave pa karizmatični Sytze Jan Luske, sijajen v tej vlogi in v svojih orisih novopečene meščanke je brez alternacije, saj bi ga res težko kdor koli lahko zamenjal. On ni le plesal ženske vloge, on je bil v vsakem trenutku z vsako svojo gesto in vsakim korakom povsem pristen odsev matere, kmetice, pohlevne meščanke, skratka ženske z imenom Marcelina, in seveda odlične plesne prezence.
… Matjaž Marin. (foto: SNG Maribor)
 
Mariborski solist Matjaž Marin (v alternaciji Yuya Omaki) je še enkrat navdušil s svojo pristno karakterno plesno interpretacijo (spomnimo se njegovega Markutija v baletu Romeo in Julija), ko je do konca zabaval v vlogi vodljivega meščanskega razvajenca Michauda in je iz male vloge napravil velik karakterni domet ter skupaj z glavnimi solisti doprinesel k umetniški nadgradnji baleta Navihanka. Vladimir Derevianko je kot koreograf znal lepo izkoristiti mariborske baletne potenciale in zmožnosti. Navihanka zabava, sprošča in vabi gledalce. 

View Gallery 8 Photos