Leva desna, leva desna. Mariborski balet z ovacijami!

… (foto: Tiberiu Marta)

V okviru 66. Ljubljana Festivala je na odru ljubljanske Opere gostoval Balet SNG Maribor s triptihom sodobnih koreografij: Walking Mad, Hill Harper´s Dream in  Leva desna, leva desna/Left Right Left Right pod vodstvom direktorja, umetniškega vodje in koreografa mariborskega baletnega ansambla Edwarda Cluga. Pod enakim naslovom, le v malce drugačni sestavi, je letošnja premiera baletnega triptiha stekla na Velikem odru SNG Maribor (2. marca), ko se je baletni večer začel s koreografijo Maestro njihovega baletnega plesalca in koreografa mlajše generacije Gaja Žmavca.

Maestro koreografa Gaja Žmavca je …

Na gostovanju v Ljubljani pa je Gajevo koreografijo zamenjala njihova lanska premierna uprizoritev Walking Mad koreografa Johana Ingerja, vsekakor dobro izbrana sodobna koreografija, ki se je odlično umestila v ta novi okvir treh sodobnih predstav Baleta SNG Maribor, treh koreografskih različic, vendar skupne usmeritve v mogočni človeški in plesni korak.

… zamenjala koreografija Walking Mad koreografa Johana Ingerja iz neznanih razlogov …

Baletni triptih sodobnih koreografij se je začel v barviti  kostumografiji, scenografiji in koreografiji Walking Mad znamenitega švedskega plesalca ter koreografa Johana Ingerja, ob odmevnih zvokih Bolera skladatelja Mauricea Ravela in ob skladbi Für Alina estonskega  skladatelja Arva Pärta. Walking Mad je predstava nekoliko drugačne, pa vendar silno razgibane življenjske esence, ko se na odru dogaja koreografska skica gibalnih (korakajočih) norosti. Najprej je na sceni vidna lesena ograja, ki deli oder po širini, nato pa prihaja iz avditorija na oder počasnih korakov neznanec, gotovo je obiskovalec, ki tudi z lahkoto preskoči ograjo. Po njegovem preskoku sledi dinamično razgiban plesni vzlet, se začne loputanje z vrati ob nenehnih izhodih in prihodih norčavih bitij, ki živijo v svojem veselem, tudi objokanem svetu, nič drugače kot drugi, le da je to skupina humorno izpostavljenih nenavadnih stanovalcev izza ograje, ‘tam čez planke’, in je zabavno ter barvito   karikiran njihov vsakdanji življenjski utrip.

V zasedbi vlog se zaznajo nove plesne moči baletnega ansambla, tudi nove porazdelitve treh ženskih solističnih vlog: Vanja Vitman: Modra/Blue; Tetiana Svetlična: Rdeča/Red in Mirjana Šrot: Rjava/Brown. Vanja Vitman je opazno vse bolj prisotna na sceni Baleta SNG Maribor, je izšolana balerina Konservatorija za balet in glasbo Ljubljana, ki je že na samem začetku svoje profesionalne kariere plesala v ljubljanskem baletu solistične vloge, vendar pa se odločila za akademsko nadgradnjo svojega baletnega šolanja, se napotila v Stuttgart in v Nemčiji uspešno nadaljevala svojo umetniško kariero. Poleg treh ženskih vlog je na odru prisotna skupina šestih izpostavljenih moških karakterjev/plesalcev: Gaj Žmavc, Yuya Omaki, Filip Jurič, Mircea Goleuscu, Alexandru Pilca in Aleks Šišernik. Mariborčan Aleks Šišernik  je bil baletni učenec KGBM, svoj plesni uk pa nadaljeval še v Nemčiji, kjer je zgradil plesno kariero. 

… Leva desna, leva desna … (foto: Tiberiu Marta)

In tako kot se je ta baletni večer humorno začel, se je tudi končal, in to s koreografijo Leva desna, leva desna (2012) enega najuspešnejših sodobnih koreografov mlajše generacije, Alexandra Ekmana. Na glasbo Mikaela Karlssona in ob oblikovanju luči Toma Visserja je stekla njegova koreografija, kjer nastopa še kot avtor video koncepta in kostumske delovne sivine, ki jo preseka izstopajoči mimohod ženske, Klavdije Stanešič v svečani rdeči eleganci; nastopajoči baletni plesalci pa so: Catarina de Meneses, Asami Nakashima, Tetiana Svetlična, Jelena Lečić, Vanja Vitman, Branka Popovici, Ines Petek, Matjaž Marin, Sytze Jan Luske, Filip Jurič, Yuya Omaki, Alexandru Pilca, Mircea Golescu, Ionut Dinita in Jan Trninič.

Ljubljanski operni oder je bil polkrožno razdeljen z mejniki, ki se pozneje aktivirajo kot športni rekviziti, tudi primerno odprt za ples, čeprav opazno različnih dimenzij od tistega velikega odra SNG Maribor, ki je ožji, vendar seže v globino, tako da skupinske scene dobijo razpotegnjene razsežnosti, kar v perspektivi daje vtis večje množičnosti. Ekmanova koreografija drznih menjav, osebnostnih trenutkov ter duhovitih nastavitev dobi še dodatne tehnološke in časovne pospeške naših dni, in to s športnimi elevatorji, ki služijo za ogrevanje ob hitri hoji, ko vsak nastopajoči dobi svoj hitrostni trak. Pred scenskim preoblikovanjem odra in ob postavitvi elevatorjev steče video projekcija (oblikovanje Tiberiu Marta), s katero se domiselno izogne vmesnemu premoru, ne da bi se rušila konceptualna struktura, plesno dogajanje pa premesti v resnično mestno središče Maribora. Na videu se sledi razigrani skupini baletnih plesalcev, ki pohajkuje sredi širokih cestišč, se razvršča po zebri ob zeleni semaforski luči in se vozi s premičnimi stopnicami, ki veselo vedrijo mariborsko središče, in kot smo lahko videli, so bili nastopajoči povsem sproščeni, tudi se imeli ‘ fajn’; saj so zabavali sebe, mimoidoče in seveda gledalce.

… Hill Harper´s Dream … (foto: Tberiu Marta)

Druga na sporedu, tudi sredinski vrh mariborskega baletnega triptiha, je bila koreografska stvaritev Edwarda Cluga iz leta 2013, Hill Harper´s Dream, praizvedba za Opernhaus Zürich, ki jo je zasnoval na avtorsko glasbo za dve harfi Milka Lazarja ter v izvedbi harfistk v živo: Natalije Ristić Puzigače in Anje Kožuh. Na minimalistični sceni Marka Japlja se bočita dva vrhova: je beli talni vrh rahlega dviga in končnega trikotnega zavihka, tu je še kompozicijski vrh dveh harf v trikotni postavitvi v ozadju odra. V čisto odrsko belino pa vstopa skupina mladih v športno zasnovanih kostumih Lea Kulaša: Asami Nakashima, Catarina de Meneses, Ines Petek, Branka Popovici, Jelena Lečić, Tetiana Svetlična, Vanja Vitman, Matjaž Marin, Ionut Dinita, Sytze Jan Luske, Yuya Omaki, Aleksandru Pilca in Filip Jurič. V značilni Clugovi gibalni poetiki tečejo medsebojna srečanja in partnerstva, ki se pogosto usmerjajo na beli vrh, ob vznožju vzpetine drsi tudi smučar, ki prečka belo površino, pozneje pa na smučkah še popelje sanjsko lepotico na baletnih špicah. Je nadrealistična plesna skica smučarskega letovišča, ki virtuozno oscilira med realnim in sanjskim, na koncu pa  povsem realno belo pobočje, in sceno preleti še sedežnica s smučarko.

V prepolni dvorani ljubljanske Opere je aplavz spontano zadonel ob solističnih in skupinskih izvedbah kar na odprtem odru, ko ni manjkalo vzklikov navdušenja in tistih glasnih ‘bravo’, ko se je dalo razpoznati tudi novinarje, prisotne na festivalu Mittelfest v Čedadu, ki so zavoljo mariborskega baleta zapustili festivalski dan ter prileteli na to umetniško uprizoritev plesne predstave. In kot se sledi ter opaža, se Ljubljana Festival programsko vse bolj usmerja k popularnim sferam plesne scene, ki so gotovo tudi dobrodošle v poletnih festivalskih dneh, vendar bi kljub temu pričakovali več umetniške izbire pri sodobnih plesnih in klasičnih baletnih uprizoritvah; tako kot smo vajeni njihove festivalske, prestižne glasbene ponudbe, ko na festivalu gostujejo znani glasbeni umetniki in orkestri.

… Labodje jezero SNG Opera in balet Maribor … (foto: Tiberiu Marta)

Balet SNG Maribor je z belim baletom Labodje jezero Petra Iljiča Čajkovskega v koreografiji Valerija Kovtuna po Mariusu Petipaju in Levu Ivanovu na glavnem odru na Dravi pri zelo nizkih temperaturah navdušil domači Festival Lent 22. junija ob uprizoritvi vseh štirih dejanj tega baleta. In s svojo navdušujočo izvedbo Labodjega jezera so 8. junija odprli tudi 10. ljubljanski Junij festival na odprtem odru Kongresnega trga, ko so uprizorili dve (labodji) dejanji, prav primerno postavljeni za dani odrski gabarit. Ko je gledalce v najhujšem nalivu tega poletja pozdravil ter nagovoril Edward Clug, ki je tudi vljudno vprašal, če želijo, da predstava teče kljub nalivu, in ker so vsi in v en glas bili za, je steklo belo blesteče (osvetljeno) Labodje jezero na baletnih špicah v veselje prisotnih, ki so vztrajali še ob drugemu dejanju, čeprav premočeni, saj dežniki niso mogli več varovati pred obiljem dežja. To je bil neverjeten in hvale vreden nastop. Kako bi Mariborčani šele navdušili s svojo belo baletno klasiko na 66. LF pod ‘normalnimi’ gledališkimi pogoji!

… Labodje jezero SNG Opera in balet Ljubljana … (foto: Darja Štravs Tisu)

Ni le mariborski Balet ponesel slovenske baletne umetnosti v beli svet, tu je še ljubljanski pod umetniškim vodstvom Sanje Nešković Peršin, ki je letos s svojim sodobnim programom navduševal festivale Južne Amerike in Evrope, Njihov balet Labodje jezero v koreografiji Lynne Charles po Ivanovu in Petipaju je prav tako minulo sezono polnil abonmajske večere izven naših meja, tokrat v Celovcu. In so se generacije slovenskih plesalcev v 70. prejšnjega stoletja tudi plesno izobraževale z ogledi takratnih svetovnih koreografskih velikanov, in to prav na odru ljubljanskih festivalskih Križank; sicer tudi še danes ob gostovanjih mednarodno priznanih plesnih ter baletnih ansamblov sveta, seveda če so le povabljeni.

… Pro et Contra … (foto: Evgenij Matvejev)

Torej smo z baletnim triptihom sodobnih koreografij mariborskega baleta na 66. Ljubljana Festivalu končno dočakali umetniško plesno uprizoritev, plesni odrski presežek; sicer pa se obeta še en tak umetniški obliž 21. in 22. avgusta ob gostovanju Akademskega državnega baleta Borisa Eifmana iz Sankt Peterburga s koreografijo slavnega Borisa Eifmana Čajkovski Pro et Contra.

View Gallery 11 Photos