Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana je na odru Gallusove dvorane 22. aprila postavil Letno predstavo baletne in srednje baletne šole, ki se programsko dotika zgodovinskih baletnih uprizoritev v posvetitev 100-letnici ljubljanskega oziroma slovenskega baleta. To so tudi največkrat uprizorjena baletna dela naših dveh baletnih hiš, programsko knjižico so še posebej obogatili s pregledi mednarodnih praizvedb ter prvih postavitev na slovenskem baletnem odru s takratnimi solisti. …
V prvem delu programa in osmih izhodih so v koreografskih miniaturah pedagogov in koreografov KGBL predstavili plesne urice pripravnic, njihovih baletnih učencev in dijakov na glasbo svetovnih baletnih avtorjev, vsak posamični izhod pa zaokrožili z določeno variacijo izbranega baletnega dela v izvedbah njihovih letošnjih dijakov četrtega letnika, tudi solistične izhode domiselno okvirili na velikem odru Gallusove dvorane z učenci in dijaki, ki so nastopili pred samo variacijo. Drugi del programa, po odmoru je bil posvečen sodobni plesni koreografiji v plesni izvedbi dijakov tretjega in četrtega letnika.
V koreografski postavitvi Mihaela Žvegliča na glasbo Ludwiga Minkusa in temo iz baleta Don Kihot so otroci plesnih pripravnic (PP 2A , 3A, 3B) v dveh izhodih prisrčno ter igrivo v plesu cvetličnih vencev odprli programski del, ob koncu pa zaokrožili veliki oder Gallusove dvorane v pričakovanju in neposrednem ogledu nastopa Mateje Mlakar, ki je v klasični eleganci začela variacijo Kraljice nimf iz baleta Don Kihot (koreograf Marius Petipa), končala pa z rahlim odklonom, čemur navadno botruje trema prve solistične predstavitve.
V programski knjižici so zapisali, da je bila praizvedba zahtevnega dramskega baleta 26. decembra 1869 v Bolšoj teatru v Moskvi, prva slovenska premiera pa 8. novembra 1974 v Mariboru s koreografom Ikom Otrinom in takratnimi solisti: Oljo Ilič, Damirjem Novakom k.g., Albertom Likovcem in Ikom Otrinom v vlogi Sanča Panse. …
Drugi izhod je bil posvečen baletu Navihanka (Slabo čuvano dekle), razigranemu dekletu, pubertetnici vseh časov, taki, kot so današnjih dni, le oblačila, pričeske in navade so bile tistikrat seveda drugačne. Praizvedba baleta je stekla v Velikem teatru v Bordeauxu v koreografiji Jeana Daubervala, ki je izbiral glasbo različnih slogov, napisano po francoskih motivih neznanega avtorja. Pozneje sta glasbeno priredbo napisala L. J. F. Herold (1828) in P. L. Hertel (1864), ki se tudi naslavljata kot avtorja glasbe omenjenega baleta. V Sloveniji je bila Navihanka premierno uprizorjena 12. junija 1969 z ljubljanskimi solisti: Marijo Gruden, Lidijo Sotlar, Janezom Mejačem, Jako Hafnerjem (koreografija Aleksandra Mihajlovna Balašova). Na baletno glasbo Navihanke so v razvejani koreografski postavitvi Nade Zorn Heren nastopili učenci prvega razreda, ki se že izkazujejo v osnovnih baletnih postavitvah. Dva druga baletna razreda, A in B, pa sta razigrano zaplesala po prostoru v koreografiji Mihaela Žvegliča. V variaciji Lize in v koreografiji Aleksandra Gorskega je nastopila Nina Slabe, svoji navihani Lizi pa vdahnila življenjsko energijo mladostne radosti ter vihravosti v zaplesani strukturi baletne klasike. …
Baletu Navihanka je sledila romantika bele beline Labodje jezero P. I. Čajkovskega v izvedbi tretjega razreda ter v postavitvi pedagoginje in koreografinje Nade Zorn Heren, kjer pridejo do izraza že pozicije in stopala, tudi plesna kompozicija se snuje na zahtevnejših prostorskih oblikah, ko oživijo še pogledi. Koreografinja in pedagoginja Vesna Cestnik Tehovnik je svoje učenke četrtega razreda prostorsko razvejala v stilnih oblikah njihovih učnih ur. Variacijo Siegfrieda je v letečih skokih in eleganci razpotegnjenih linij zaplesal David Krisper (koreografija Rudolf Nurejev). In kot so zapisali v zgodovinskem pregledu gledališkega lista, je leta 1875 Peter Iljič Čajkovski prejel naročilo Nikolaja Rimskega Korsakova za balet v štirih dejanjih, premiera je bila leta 1877 v Bolšoj teatru, zapisana pa kot neuspešna zaradi spreminjanja glasbenega dela ter slabe koreografije J. V. Reisingerja. Leta 1895 sta Marius Petipa in Lev Ivanov na novo postavila balet, tudi z določenimi spremembami v glasbeni strukturi, odobreni s strani mlajšega skladateljevega brata Modesta Čajkovskega. Nova uprizoritev Labodjega jezera še danes navdušuje svet. Prva postavitev v Sloveniji je stekla 23. novembra 1921 v koreografiji Vaclava Pohana s solisti ljubljanskega baleta: Alice Nikitine, Vaclava Pohana in Marije Svobodove. …
Tudi zgodba ljubezenskih strasti ter bolečine Carmen Georgesa Bizeta je dobila svoj prostor v tem zgodovinskem baletnem pregledu, in to v glasbeni priredbi Rodina Ščedrina, namenjeni njegovi slavni soprogi Maji Plisecki. Balet je bil prvič predvajan v Sloveniji leta 1976 v koreografiji Olega Danovskega, glavne vloge so zaplesali: Magda Vrhovec, Mojimir Lasan in Mijo Basailović.
Na baletno glasbo R. Ščedrina Carmen so zaplesale učenke petega razreda v prostorskem plesnem prepletu Mihaela Žvegliča, ko so v osvojeni plesni postavitvi in črni kostumski eleganci z vrtnicami v laseh okvirile utrinke tragične ljubezenske zgodbe. Dijakinja Margareta Grujić je zaplesala variacijo Carmen, osredotočeno na poglede in poze v slogu španskih plesnih strasti, kar pa zahteva še določeno stopnjo zrelosti (koreografija Alicia Alonso). …
S šestim razredom se konča baletno izobraževanje po učnem programu baletnega šolanja naših baletnih šol, ko se tudi odloča, kako in kam naprej. V koreografiji Vesne Cestnik Tehovnik se na glasbo Sergeja Prokofjeva za balet Romeo in Julija predstavi šesti razred, ko štirje fantje odpirajo plesni prostor s svojimi skokovitimi preleti in se jim pridružijo še dekleta, ko stečejo prve baletne kompozicije v parih, si sledijo tudi prvi solistični utrinki, izstopa pa že ubrana estetika baletnih oblik. Variacijo Julije in mladosti je v rdečem zavela Larisa Počič (koreografija Leonid Lavrovsky). Balet Romeo in Julija je svojo odrsko uprizoritev doživel leta 1940, in to uspešno na odru Kirov baleta v St. Peterburgu, čeprav po zapletih ter težavah pri izvedbi, ko so takratni baletni plesalci s težavo sledili glasbeni kompoziciji skladatelja nove dobe. V Sloveniji je prva uprizoritev stekla 19. junija 1968 v koreografiji Henrika Neubauerja, solistične vloge pa zaplesali: Lidija Sotlar, Janez Mejač, Mijo Basailović, Janez Meglič, Mišo Bricelj, Beba Zalokar in Štefan Suhi. …
Prvi letnik Srednje baletne šole KGBL je nastopil z lirično kompozicijo na glasbo F. Chopina (orkestracija. A. Glazunov) Les Sylphides (Chopiniana), tudi skladno so po odru vihrali svoj ples v koreografiji Mateja Selana, sledil pa Preludij, ki ga je tenkočutno zaplesala Lara Matea Ivančič (koreografija Marius Petipa).
Chopiniana, pozneje Les Sylphides, je bila prvič uprizorjena leta 1906 v St. Peterburgu, balet je postavil ruski plesalec in koreograf Mihail Fokin. Chopiniana, v naslovu Gozdne vile, je bila v Ljubljani prvič uprizorjena leta 1920, v solističnih vlogah so nastopile: Jelena Poljakova, Marija Svobodova, Alice Nikitina, Ela Spirkova, Rosalia Chladek.
Na glasbo L. Minkusa baleta Bajadera so v koreografiji Mateja Selana stilno zaplesale dijakinje drugega letnika, tudi poletele po odru in se skladno predstavile v zahtevni baletni kompoziciji. Variacijo Gamazete je stilno zaplesala Neža Banovec (koreografija Marius Petipa).
Pompozna svetovna premiera baleta Bajadera z dvesto trideset plesalci, tudi s slonom na odru ter lebdečimi bajaderami v zraku je stekla 1877. v Marijinem gledališču v St. Peterburgu, v prestižnem razkazovanju cesarskih moči ter bogastva. V Sloveniji je bila Bajadera prvič uprizorjena v Mariboru 24. januarja 2003 pod koreografskim vodstvom Valerija Kotvuna, v glavnih vlogah pa nastopili: Alenka Ribič Laufer, Anton Bogov in Ines Petek. …
Z baletom Coppélia (glasba Leo Delibes) se je konča prvi del Letne baletne predstave KGBL v izvedbi tretjega letnika dijakov v koreografiji Marinke Ribič, postavljeni za sedem deklet in tri fante, ko v ospredju že izstopajo plesi parov ter solističnih oblik nove generacije bodočih maturantov. Variacijo Swanilde je v baletni liriki zaplesala Nadja Černe (koreografija Arthur Saint – Léon, Marius Petipa). Zgodovina pa zapiše, da je svetovna premiera baleta stekla 25. maja 1870 na gala družabnem dogodku, ki ga je organiziral Napoleon3., slovenska pa 14. novembra 1919 v koreografiji Vaclava Pohanas solisti: Marija Svobodova, Ela Spirkova, Vaclav Pohan, Antonija Virant. Variacije je pripravila Marinka Ribič, korepeticije pa Sonja Bajc, ki so jih za baletne razrede izvajali: Valentina Tehovnik, Lidija Žeftran in Barbara Sladič, za šesti razred ter srednjo baletno šolo pa: Kaja Lomovšek, Lyudmyla Rublyova Šemrl in Marjan Peternel. …
V drugem delu ter po odmoru so še enkrat zaplesali dijaki tretjega in četrtega letnika na avtorsko glasbo Marjana Peternela in v koreografiji Kaje Lin Jagodič Avguštin: Polje čutil, ob štiriročni klavirski spremljavi Barbare Sladič in Marjana Peternela. Koreografija se začne z različnimi pospeški nihanja plesalcev, razporejenih v dve vrsti, ki se znajdejo na namišljenem polju, polnem rož. Plesni splet situacijskega dogajanja pa teče v slogu sodobnih tehnik, ki plesalcem odpirajo nova polja gibalne svobode, če sodimo po zahvali koreografinje za njihove gibalne navdihe, svežino ter pomoč pri raziskovanju giba, se lahko opredeli tudi kot njihovo dobrodošlo soustvarjanje pri koreografski postavitvi. Na koncu je sledil poklon vseh nastopajočih, pedagogov, koreografov in glasbenikov v koreografiji Tanje Pavlič. … (foto: Jaka Babnik)
Po ogledu Letne predstave baletne in srednje baletne šole KGBL je na plan prišlo tudi tolikokrat zastavljeno vprašanje, zakaj naša dva baletna ansambla v svoje vrste ne vabita izšolanih baletnih plesalcev po sistemu našega umetniškega izobraževanja. Odgovoru se sledi že v samem sistemu izobraževanja za profesionalnega baletnega plesalca (prav tako sodobnega), ko se zahteva po 15 učencev v vsakem razredu, tako da je na tokratni predstavi zaplesalo v pripravnicah in razredih več kot 200 učencev, ko je število posameznih skupin presegalo tudi število 15. Iz tega pa sledi, da le s presežki svoje lastne delovne vneme pedagogi lahko vodijo tako številčne skupine učencev, kar kaže na nerazumevajoč odnos države do umetniškega baletnega izobraževanja, tudi vodstva šol, ki jih, kot kaže, ne skrbi umetniška nadgradnja njihovih gojencev. Tak odnos ni le mačehovski, temveč predvsem vidno nasprotujoč baletni umetnosti, kar še dodatno potrjujejo urniki tedenske vadbe. Ob zahtevi tako ustoličene množičnosti se tudi selekcija vpisa usmerja bolj k zapolnjevanju zahtevanega števila učencev. Za umetniško in poklicno baletno nadgradnjo bi bilo nujno deliti obstoječe razrede ter letnike vsaj na polovico, tudi zahtevati zvišanje pedagoških ur ter pedagoškega kadra, ki se v praksi in celo ob odhajanju v zasluženi pokoj še dodatno krči.
Spletna stran za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje, namene trgovine (košarica), prijavo na novice in spremljanje uporabe spletne strani (Google Analytics) uporablja piškotke. Tukaj lahko nastavite katere piškotke dovolite in katerih ne.
Nujno potrebni piškotki
Nujni piškotki se vedno namestijo, saj omogočajo nemoteno uporabo spletnega mesta. Uporabljajo se v namene košarice v spletni trgovini, varovanje spletnega mesta pred napadi in podobno. Ti piškotki ne shranjujeno nikakršnih podatkov o uporabniku (obiskovalcu).
Analitični piškotki
Ti piškotki se uporabljajo za spremljanje uporabe spletne strani z uporabo Google Analytics.
Oglaševalski
Oglaševalske piškotke uporabljamo za prikaz personaliziranih oglasov na družabnih medijih in spletnih iskalnikih kot so Facebook, Instagram, Google in podobni.