Ko pade noč, pridejo na plano Jana Kovač Valdés in njeni varovanci

Učenci plesnega oddelka za sodobni ples in plesne pripravnice Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana / KGBL pod vodstvom Jane Kovač Valdés so na odru Linhartove dvorane 6. aprila predstavili tradicionalni letni javni nastop, ki nosi naslov Ko pade noč. Njihova letošnja predstava je zadnja v vrsti Janinih 30 let delovanja, priprav produkcij in letnih prireditev na tem oddelku, ki jih je ustvarjala in predstavljala s svojimi učenci  sodobnega plesa, in je bila vsaka od njih nekaj posebnega. Za Jano pa, kot sama pravi, je vsaka nova tudi znova najboljša, in Ko pade noč je v tem trenutku nedvomno na samem vrhu najboljših.

V tistih davnih začetkih ne le, da je Jana bila učiteljica, mentorica in koreografinja, ampak se je sama lotevala tako kostumov kot scene, bilo je veliko osebnega truda, zanosa in entuziazma, ki ga je vlagala v svoje mlade plesne učence, ki so se skozi leta gradili in izgradili. Pridobitev oddelka sodobnega plesa KGBL v vseh teh letih ni le v številčnosti vsakoletnega vpisa novih mladih učencev, ampak tudi v razširitvi programa sodobnega plesa na višje razredne stopnje, 5. in 6. razred, ki jih zdaj vodi Sabina Schwenner.
Pred začetkom napovedanega večera je stekla tudi javna podelitev bronastega odličja Značka Mete Vidmar najuspešnejšim in najustvarjalnejšim na oddelku, ki so posegali po nagradah na mednarodnih tekmovanjih OPUS 1 plesna miniatura, se uvrščali na zaključne državne prireditve in festivale v organizaciji JSKD RS in ki letos zaključujejo svoje šolanje na KGBL. Nagrade je svečano podelila svetovalka za ples na JSKD RS Nina Meško, prejele pa: Aria Bragalini, Brina Vadnjal, Jona Lara Šrajer Štravs, Ida Ključevšek.
Ko pade noč je torej naslov novega idejnega in poučnega Janinega plesnega projekta, saj kot pravijo: "Noč ima svojo moč", in takrat ko dan zamenja nočni spanec, se za nekatere šele začne prebujanje ter potepanje po srebrni lunini svetlobi ali po temi kraljice noči, ti pa poskrbijo, da noč ni ne tiha in ne nevidna. Ene teh so male razigrane svetleče pike, ki ponoči svetijo in burijo domišljijo, imenujemo jih kresničke. V predstavi so bile to štiri Male kresničke, učenke plesne pripravnice 2. B: Lina Ekart Babić, Sara Vitrović Hardi, Jara Sofija Ostan in Neža Rogl, ki so ljubko po otroško zabavno in prostodušno v orisu gibov malih bitij povezovale predstavo, posvečeno nočnim plesnim avanturam.
Tema se začne s sončnim zahodom, na gledališkem odru pa, ko sonce počasi izgine na video posnetku in se prikaže obličje lune. Scenografija je domiselno sledila dogajanju na odru, napovedovala plesne sklope v obliki vsebinsko popisanih "povštrčkov", se poigravala s svetlobo, z video posnetki pa pričarala nočni živžav in pripomogla, da ta ni bil povsem neviden, v izvedbi  GAO arhitekti, Andrej Stuchly, tudi za kostume so poskrbeli GAO arhitekti, Atelje Dobrovoljc in Ako Zakrajšek. Video projekcijo so prispevali Petra Hlebš, Liu Zakrajšek in Luka Jereb, zvok za video pa opremila Veronika Valdés, ki se je potrudila še okoli posebnih efektov, ki jih v zgodbi o noči nikoli ne zmanjka. Veronika je svojo novo animacijsko področje, glasbeno ustvarjanje, prijetno umestila še v koreografije svoje mame, nekoč svoje plesne učiteljice, Jane Kovač Valdés. Tako je ob njenih elektronskih zvokih steklo zabavno poigravanje ali Pižama party 1. razreda, kjer so se mladi plesalci zabavali pred spanjem in mečkali svoje mehke pisane vzglavnike, učenci 2. razreda pa pričarali nemir praznične polnoči, takrat ko se na vse strani iskri in ni moč preslišati odštevanja: 3… 2… 1… BUM!; medtem ko so se učenke 4. razreda v koreografiji Izgubljena v sanjah in s pernatimi indijanskimi lovilci sanj še kak trenutek ujčkale v objemu sanjskega cesarstva in se trudile, da ne bi pravkar doživeto kar tako izginilo. Pa kaj ko v zori novega dne, v težkem  trenutku prebujanja sanje izginejo neznano kam …

Novo zoro realno napove brnenje ure, kar zaveje nelagodje med še zaspane učenke 6. A in 6. B razreda. Moč ritma tolkal glasbenika Žige Brleka pa jih dokončno prebudi in ritmu se na da ubežati, saj prebuja plesna telesa, dekleta pa ubrano zavejejo koreografske zahteve Sabine Schwenner, tako postanejo gospodarice novega jutra in osvojenega plesnega znanja. Učenke šestih razredov so spodbudno v plesu tudi začele sanjski večer, ko so svoj plesni polet Sončni zahod vele ob sončnem zahodu in zavele v belini luninega sija, v prepletu nemirnega valovanja nočnih senc koreografije Sabine Schwenner. Ko se mrak spušča, je avtorski solo ples zavela tudi Jona Lara Šrajer Štravs, učenka 6. A pod mentorstvom S. Schwenner, v dominantni izvedbi tudi razgrnila svojo plesno miniaturo Mrak, s katero se je začela Janina plesna zgodba Ko pade noč in so stekle njene koreografije gibalnih domislic. V mesečini polmeseca so noč osvajali nemirni ČRI ČRI ČRI – črički, učenke plesne pripravnice 1, svoja plesna krilca – roke pa drgnile in kot kresničke trepetale učenke plesne pripravnice 2. B ali simpatične Kresničke-Lučke v mraku, se tudi prikradli skoraj nerazpoznavni učenci plesne pripravnice 3. B v temi noči, vendar otroško veselo zapolnili oder s svojim plesom Ne tič, ne miš.
Učenki 1. razreda Dora Bolčina in Tia Lana Čendak / Nika Škodič sta v plesu valovanja pričarali Ribice temnih globočin, ki  ponoči ravno ne mirujejo.
Nočne zgodbe se skrivnostno vijejo okoli zelene praproti, kar so v plesni domišljiji lepo zaobjele učenke 4. razreda Tigris Pešić Bravničar, Ana Marinko in Dora Pestotnik Stres v koreografiji njihove učiteljice Jane z naslovom Praprot … Kraljica noči. Srh … Srhljivo pa so v nočno temo junaško zagreble Janine učenke 3. razreda, ki jih ni zamajal in ne prestrašil niti Veronikin srhljivi glas.
Vse mogoče se plazi po nočnih stezicah, kar so dovolj prepričljivo na glasbene efekte skupine Einstürzende Neubauten ter novomeškega raperja  Mihe Blažiča (N´toko) zaplesale učenke 5. razreda v koreografiji njegove someščanke in njihove učiteljice Sabine.
Glasba, na katero sta svoje koreografije snovali Jana in Sabina, je novodobna, tudi filmska znanih avtorjev: C. Berwella, T. Reznora, N. Piovania, G. Winstona, E. Bossa, A. Amara, dua Silence …
Predstava Ko pade noč je bila prijetno plesno doživetje lepo zaokrožene celote v izvedbi oddelka za sodobni ples KGBL, zaobjeta v skrivnostni svet teme, ki buri otroško domišljijo, mlade plesalce pa – kot je bilo videti – spodbuja v njihovi plesni ustvarjalnosti.
… (foto: Sašo Štih)

Po pestro razigranih koreografijah in gibalnih domislicah, ki so jih na koncu gledalci in starši navdušeno nagradili z burnim aplavzom, pa se je  zgodila še ena predstava, tokrat v čast 30-letnega pedagoškega ter ustvarjalnega delovanja Jane Kovač Valdes na oddelku za sodobni ples današnje KGBL, ki so jo njej v čast in v zahvalo priredile nekdanje učenke, jo presenetile in nasmejale ob video posnetkih spominov na njihova skupno preplesana leta, njene hudomušne komentatorke: Enya, Maša, Barbara, Pia, Ženja, Olivija, Bela, Lea, Liu, Eva, Hana, Indilana …, in seveda Veronika, ko ni manjkalo ne objemov, ne smeha in ne priklonov. Naslednji dan pa se je vse še enkrat in znova doživljalo v še eni uprizoritvi Ko pade noč.

View Gallery 9 Photos