Juri Muri v Afriki v plesnem ritmu

Juri Muri v Afriki v objektivu Luke Gorjupa.

Juri Muri v Afriki je najnovejša plesno-glasbena in gledališka uspešnica v produkciji Plesnega teatra Ljubljana / PTL, ki je nastala v sodelovanju z Lutkovnim Gledališčem Ljubljana / LGL, namenjena vsem, ki se želijo zabavati in sprostiti ob poučnih spoznanjih v animaciji Josea-Josepha Nzobandore in uživati v enkratnih likovnih podobah ogromnih afriških živali v živopisnih kostumskih oblikah (oblikovanje mask in kostumografija Jelena Proković), v koreografskih domislicah Maše Kagao Knez in v izvirnih glasbenih ritmih Blaža Celarca. Juri Muri v Afriki je režijski prvenec, sicer že uveljavljene režiserke Ivane Djilas, vendar pa njen prvi režijski prijem večmedijske, glasbeno in plesno obarvane gledališke predstave. Juri Muri v Afriki je bil prvič premierno uprizorjen v PTL 28. januarja v sklopu 6. Festivala kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, sledili sta še dve reprizi. Druga premiera namenjena širši javnosti se je zgodila drugega februarja, ko predstava svojo uspešno pot v blišču izvrstne uprizoritve   tudi uspešno nadaljuje.

Zgodba Toneta Pavčka o Juriju Muriju, ki je s hruške pal ..,. je več kot znano otroško čtivo, tokrat pa je v novi preobleki in na novo zasijala v otroških očeh, v živi barvitosti in v ritmih vroče Afrike. Že scena (oblikovanje in izdelava Zoran Srdić, Jernej Remše), ki dočaka gledalce, jasno nakazuje, da se Juri Muri potepa po afriškem kontinentu: paravan toplih in zemeljskih barv, ki deli oder na svet onstran in na to stran odrske  iluzije (ob svetlobnem oblikovanju Janka Ovna), potem rahel zven znanih ritmov, udarci bobnov in slovenski škaf, ki je tudi nekje obstal. Popotovanje po Afriki slikovito ponazori in o kontinentu na napihnjeni obli pouči Jose, se tudi znanstveno sprašuje in zavajajoče  razpravlja o tem, ali so črnci prišli iz Črnuč, mogoče iz Črne na Koroškem, od kod prihaja naša Tina Maze … Smeh se ni prvič razlival ta večer.
Juri Muri pa se kot vsak fant od fare ni hotel umivati in zato se je napotil (kar z letečim dežnikom) v Afriko, kjer je tako suho, da hvalabogu nikjer ni ne mila ne vode … Posebnost predstave so pisani kostumi (izdelava mask, lutk in kostumov: Zoran Srdić, Zala Kalan, Marjetka Valjavec – izdelano v delavnicah LGL), v katere so odeti soustvarjalci in izvajalci in so izoblikovani po pristnih merah afriških velikanov živalskih vrst. Blago so nabavili v resnični Afriki in kar nekaj časa čakali na veliko pošiljko, torej predstava je pristen izdelek ne le zavoljo glasbe, plesa in srečanj z živalskimi vrstami afriškega kontinenta, ampak tudi zavoljo blaga, ki so ga tam stkali, pobarvali in potiskali, nič manj pa zavoljo srčnosti in topline, s katero so Jose, Blaž, Maša in Vito igrali, plesali, prepevali in poučevali o pristnih prijateljskih vezah, o čistoči tako notranji kot zunanji, o lepotah drugačnega in afriškega, tudi o zablodah.
Juri Muri v objektivu Mihe Sagadina.
Vsaka žival je imela svojo specifiko gibanja in svoj šarm, začelo se je z velikim plašnim nojem, potem je že bila na vrsti plešoča zebra, ki v ritmu kopit in korakov izgubi svoj zadnjik, tu je tudi kača velikanka, na kateri se je gugal Juri, pravzaprav ga je gugal njegov animator Jose, pa žirafa velikanka, ki se prikloni prav po "žirafovsko", ko bi noge kmalu obstale v "špagi", ampak je vrat na srečo prej dosegel tla, pa strašen krokodil in sila šarmanten slon, ki kar po prstih hodi, da ne bi povzročal prevelikega hrupa. K živi slikoviti animaciji lutk velikank sta pripomogla Maša in Vito umeščena v živalsko preobleko, ko sta plesala ter poskakovala; oblike pa tako pristne in maske tako žive, da prevzamejo, navdihnejo in oživijo čudežni svet otroške domišljije. Ustvarjalci in izvajalci so se izkazali kot sila usklajen tim, si vzeli čas za idejno zorenje in oblikovanje, ki se je  začel spletati v zgodnjih jesenskih dneh, se po kapljicah nadgrajeval vse do prve predstavitve, in kot kaže, je bil čas ravno pravšnji, da se je lahko zgodila odličnost uprizoritve Juri  Muri v Afriki.
 
Ko se Juri Muri srečno vrne domov in končno z veseljem tudi okopa, spere blato, v katero je padel, zgodbe še ni konec. To je šele čas novega  začetka, čas učenja novega plesa in pesmi, ki jo izvajalci učijo in naučijo obiskovalce, torej ko steče še improvizirana sinergija med izvajalci in gledalci, potem se scena končno prepusti najmlajšim, ki veselo bobnajo, tolčejo po škafu, tudi pojejo in zaplešejo tako kot pleše Juri Muri v Afriki.
Čestitke celotni ekipi! Predstave Juri Muri v Afriki, te likovno, plesne, glasbene in slikovite polnosti ter nič manj uprizoritvene popolnosti pa nikar ne zamudite!

View Gallery 6 Photos