Iztok Kovač ne da miru. Poletel bo tudi Sokol

Iztok Kovač se pripravlja na obnovo Sokola iz leta 1991. (Foto: Borut Peterlin)

S sklepno predstavo 25. in 26. maja kultnega Wima Vandekeybusa se je zaključilo ljubljansko spomladansko čaščenje 20 zgodovinskih let slovenske plesne sodobnosti in ustanovitve mednarodne skupine En-Knap pod vodstvom Iztoka Kovača. V Ljubljani  je poleg treh mednarodnih obnov prestižnih predstav Rosas danst Roasas/Anne Teresa De Keersmaeker 11.maja, sklepne uprizoritve Česar se telo ne spominja/Vandekeeybus in nastopa plesne skupine Plafona iz Oldenburga 20. aprila v koreografiji Sharon Eyal posebno pozornost pritegnil  nadvse bogat opus skladatelja, glasbenika in filmskega ustvarjalca Thierryja de Meya (na sporedu 15. maja), ki ustvarja z znanimi koreografskimi imeni sodobnega plesa. Vzporedno je stekla še obnova didaktično-plesnega dogodka Pozor hud ples! Iztoka Kovača v izvedbi EKG skupine, ki že šteje 7000 gledalcev.

Predstava Česar se telo ne spominja Wima Vandekeybusa.

V času teh štirinajst dni so se vrteli filmi: v Kinoteki Olivia Rochette, Gerard-Jan Claes/Dež/Rain; v Špancih Sledovi gibov Therryja De Meya z Jeanom Geoffroyjem, koreografski izseki En-Knapa ob predavanju Kako pripraviti uspešno prijavo na Aerowaves, Onostranstvo/Ultima vez in zaključek filmske delavnice En Knap/Posnemi v gibanju !; Nacionalna TV pa je sponzorirala snemanje in predvajanje Vandekeybusove predstave Česar se telo ne spominja. Zgodila se je tudi Glasbena delavnica Theiry De Mey in delavnica Charo Calvo: Oblikovanje zvoka, dramaturgija zvoka in film.
Plafona v koreografiji Sharon Eyal.
Na Velikem odru Španskih borcev se je pripetila še Neforma/En-Knap + Zavod Sploh, gibalno-glasbena improvizacija nekdanjih sodelavcev En-Knapa. Več kot dva ducata različnih generacij in poklicnih usmeritev se je ob ponovnem snidenju prav prijetno zabavalo, gibalo in razgibavalo na  odru, poškodb ni bilo videti. Sledilo je tudi obilo pogovorov in debat, se udejstvovalo na aktivnih glasbeno-plesnih delavnicah in na glasbenem koncertu. Ni kaj, v Špancih se je vrstilo obilje celodnevnega in še več barvitega večernega dogajanja, prav vsak dan in za vsakogar nekaj novega .
Predstava Rosas danst Roasas v režiji Anne Terese De Keersmaeker.
Rudarsko mesto Trbovlje, ki je mladega Kovača navdihnilo s svojim rudarskim življenjskim okoljem in mu dalo ustvarjalni vzgon, je bilo tudi deležno slavnostnih  trenutkov skupine En-Knap. Tako se je drugi polčas 20. obletnice 28. in 29. maja nadaljeval v mestu, kjer se je vse začelo, v Kovačevih rojstnih Trbovljah, v prostorih in na odru Delavskega doma Trbovlje. V Galeriji DDT je bila organizirana razstavna instalacija Horizont spominov, razstava izbranih fotografij v produkciji En- Knap iz obdobja 1993-2013. Koncept razstave je domiselno pripravil umetnik Samo in potek ogleda oblikoval po rudarskem ambientu, ko za ogled potrebuješ svetilko. Razstava, vredna obiska bo na ogled vse do 17. junija, fotografije pa je prispevalo deset naših fotografskih ustvarjalcev: Goran Bertok, Miha Fras, Dejan Habicht, Žiga Koritnik, Borut Kranjc, Andrej Lamut, Matjaž Škrinjar, Tamás Tuza, Nada Žgank in Antonio Živkovič. Na ogled je bila tudi filmska projekcija plesnih filmov En-Knap v režiji Saše Podgorška/Narava Beso 1995, Vrtoglavi ptič 1997, Dom svobode 2000, Kaj boš počel, ko prideš ven od tu 2006 in dokumentarca režiserja Vlada Škafarja: Od Sokola do filmske dive, ki je odrsko luč ugledal ob 10-letnici En-Knapa 2003 na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma v Ljubljani.
Na stadionu v Trbovljah so se domačini (v zelenih dresih) pomerili s slovensko umetniško reprezentanco Nogometniki.
V rudarskem ambientu na stadionu Rudar Trbovlje je bila 28. maja ob 18 uri organizirana za povrh še nogometna tekma, po izboru župana Vilija Travna pa postavljena trboveljska ekipa, ki se je pomerila s slovensko umetniško reprezentanco Nogometniki. Nogmetniki so ekipa, ki jo sestavlja okoli 22 umetniških igralcev z žogo. Na travnatem nogometnem odru  Trbovelj pa jih je zaigralo, padalo, poskakovalo in tekalo (za žogo) 15: Varga, Kovač, Guštin, Škafar, Kramer, Šantič, Ternovšek, Horvat, Vojnovič, Salaj, Narat, Koštrun, Vilčnik, Zevnik, Pakozdi in vodja klopi Bulajič. V domačem okolju in nabito polnih tribunah so gotovo zmagali domačini, in sicer z rezultatom 3:1. Bil je to pravi nogometni derbi v navzočnosti pravičnih sodnikov, tudi reporter je profesionalno opravljal svoje delo ob vsem glasnem spodbujanju, tudi kakšnem negodovanju, pred tekmo pa še županov pozdravni govor. Trboveljčani so na svojem kulturnem odru lahko uživali tudi v reprizi  Pozor hud ples!, pred predstavo je zapel še ženski pevski zbor Društva upokojencev Trbovlje. To je bil tisti zbor, ki je nastopil v filmu Dom svobode in na proslavi 10. Knapovske obletnice Met kocke leta 2013, verjetno ne v isti sestavi ali pa …
Predstava OTTETTO, 8 nihajev za njegovo visokost Iztoka Kovača.
Najnovejša Kovačeva predstava OTTETTO, 8 nihajev za njegovo visokost v izvedbi EKG plesalcev je zavoljo višje sile izpadla iz konteksta spomladanske proslave 20. obletnice. Ottetto pa je že 3. junija najavil svoj pohod na Hrvaško  – na Tjedan suvremenog plesa, nato sledi že Nemčija in berlinski festival Tanz im Avgust, 21. in 22. avgusta. V jesenskem času se bo zgodil festival v Bratislavi, 20. oktobra, potem še švicarska festivalna turneja Culturscapes po raznih krajih Švice, 29. in 30. oktobra ter 14. in 15. novembra. Ko so posnetki predstave enkrat bili razposlani, so vabila kar začela deževati, saj je OTTETTO enkratni plesno-glasbeni in multimedijski dogodek posvečen 130. obletnici rojstva skladatelja Igorja Stravinskega, ki ravno letos teče, in to še ob 20. obletnici En-Knapa. Ob svoji častitljivi obletnici pa je En-Knap pripravil tudi dvojni DVD, posebno kompilacijsko izdajo svoje filmske in dokumentarne produkcije, ki je bil vse te dni obiskovalcem na voljo.
Pripravlja se, kar ni skrivnost in ne še potrjeno dejstvo, tudi obnova Kovačevega Sokola iz leta 1991 – Kako sem ujel Sokola. Pobudnik obnove te zgodovinske plesne predstave je režiser Janez Janša, ki Kovaču nikakor ne da miru, ko ga že nekaj časa nagovarja in pregovarja. Iztok pa se počasi kondicijsko krepi, pripravlja (začetek je bil očitno že na nogometni tekmi v Trbovljah), in predvsem išče vzgib za jesensko sklepno dejanje, kajti tudi od njegovega Sokola je minilo 20 let in malce čez; ko današnji Iztok nima enakih poletov, kot jih je imel tista leta Sokolovega rojstva, in telo ne enake dinamike. Upajmo pa le, da bo jeseni vzletel nov, dvajset let zrelejši Sokol Iztoka Kovača.

View Gallery 6 Photos