Dober občutek, ko dobiš nagrado za svoje delo

Gregor Luštek in Rosana Hribar na odru Gallusove dvorane. (Foto: Mediaspeed)

Največje naše priznanje umetnikom za njihov umetniški opus so Prešernove nagrade, ki jih ministrstvo za kulturo vsakoletno podeli slovenskim umetnikom za njihove izredne dosežke na širokih poljanah umetniških praks na večer 7. februarja ob državni proslavi kulturnega praznika, ki ga obeleži dan smrti 8. februar slovenskega pesniškega velikana dr. Franceta Prešerna, rojenega 3. decembra 1800 v Vrbi in preminulega 8.  februarja 1849 v Kranju.

Matjaž Farič je bil eden od prejemnikov nagrade Prešernovega sklada.
Sodobna plesna umetnost je najmlajša med našimi umetniškimi praksami, saj teče njeno trideseto leto, ko se je profesionalizirala s prihodom Ksenije Hribar na slovensko sodobno plesno sceno. Pred novim tisočletjem in ob koncu 20. stoletja sta bila prejemnika nagrade Prešernovega sklada za koreografijo dva mlada ustvarjalca na sodobni plesni sceni; in sicer Iztok Kovač leta 1994 in Matjaž Farič leta1998, tudi takraten atraktiven plesalec in režiser, danes uveljavljen režiser Matjaž Pograjc leta 1997. Prva koreografinja iz vrst plesne sodobnosti je za to prestižno nagrado prišla na vrsto leta 2002 plesalka Tanja Zgonc, prejela pa jo je za svojo koreografsko predstavo Kagami odsev. Potem pa so se Prešernove nagrade le nekoliko bolj približale plesnim umetnikom, ko se je zgodila velika prelomnica leta 2010 ali ko leto 2010 lahko oznanimo za leto slovenskega sodobnega plesa, ko sta kar dve plesni umetnici prejeli to našo prestižno nagrado. Prejemnica velike Prešernove nagrade za življenjski opus je bila balerina, sodobna plesalka, pedagoginja in vsestranska umetnica Mateja Rebolj, nagrado Prešernovega sklada za svoj dveletni koreografski opus pa je tega leta prejela plesalka, koreografinja in pedagoginja Maja Delak.
In končno je vrsta za dodelitev te velike umetniške nagrade prišla tudi na naš edinstveni plesni in koreografski tandem Rosano Hribar in Gregorja Luštka, za njune avtorske duete, koreografsko rariteto ne le na naši plesni sceni, ampak gotovo tudi v širšem mednarodnem prostoru,  za njuno edinstveno plesno dinamiko, bogastvo in svežino plesnega izrazoslovja in globine dramske avtorske izpovednosti. Nagrado Prešernovega sklada sta Rosana Hribar in Gregor Luštek prejela za avtorski plesni stvaritvi duet Štirinajst (2012) in za umetniško zasnovo ter realizacijo plesnega projekta Korak v dvoje po Pii in Pinu (2013).
Duet 14 (Foto: Miha Fras)
Dan pred velikim dogodkom sem Rosano ujela na brezžični povezavi v Lutkovnem gledališču Ljubljana, kjer sodeluje v njihovem novem projektu. O svojih občutkih pred velikim dejanjem in o nagradi Prešernovega sklada je dejala: "Končno zaslužena nagrada in priznanje! Je naša največja nagrada posvečena umetnosti, zato je to velik dogodek in priznanje za delo, ki mu posvečaš čas in življenje!"
… na Plesnem poletju …

Gregor, sicer v fazi zdravljenja nahoda po programskem toku predstav Iliada, vendar na poti novim obvezam, je o nagradi dejal: "Dober občutek, ko dobiš tako priznanje za svoje delo, seveda sem vesel, odličen občutek kot takrat ob podelitvi Župančičeve nagrade."
Rosana in Gregor se poznata že iz osnovne šole in sta, oba Novomeščana, plesala na urah baleta, potem pa prispela do plesne skupine Terpsihora v Novem mestu:"Resneje sem o plesu začela razmišljati, ko so k nam prihajali in nas poučevali plesalci iz Ljubljane Sinja Ožbolt, Andreja Obreza, Sabina Potočki … Tu nekje sva se ponovno srečala z Gregorjem, on se je pred tem posvečal standardnim in latinskoameriškim plesom in showu. Matjaž Farič je postavil najin prvi kratek duet v svoji predstavi Posvetitev pomladi 1996. Takrat sva se našla, postala par in začela tudi svojo plesno  pot."
Tudi Gregor se je spomnil Faričeve Posvetitve pomladi in teh skupnih začetkov. Prav tako se je spomnil njunega prvega dueta, predstave iz leta 2003 Ana is the name of  Rose. To me je spodbudilo, da sem ga vprašala, kako je danes z vadbenim prostorom, ko pa sta za priprave na ta svoj prvi duet morala odpotovati kar na Portugalsko, kjer sta imela na voljo nujno potreben vadbeni prostor, ki ga v Ljubljani nista našla. "Zdaj ni problemov. Za to se pobriga mama Živa (Brecelj, producentka Plesnega teatra Ljubljana; op.a.), ko računa na naju in ga nama priskrbi v  dvorani PTL."

To, da privatno nista več par, tudi ni več skrivnost. "Skupno življenje in umetniško ustvarjanje ima svoje prednosti in težave. Ni enostavno, ko se dve različni osebnosti, tudi različnih načinov in metod dela, najdeta skupaj, skupaj zaživita kot par in ustvarjalca. To je proces dvakratnega prilagajanja. Sodelovala bova še skupaj, se tudi pripravljava na projekt z ljubljanskim baletom, ki se načrtuje za letošnji oktober, sicer se bom lahko tudi več posvečala svojemu avtorskemu delu," je iskrena Rosana. "Seveda bova skupaj sodelovala in sva že na vezi za avtorski projekt z ljubljansko operno-baletno hišo. In tudi dueti bodo tekli še naprej," je zaključil Gregor.
… Korak v dvoje po Pii in Pinu Mlakar. (Foto: APT)
Ker je čas še vedno njun gospodar, sem jima zaželela še veliko uspehov, da nas še naprej osvajata s svojim plesnim opusom in dajeta slovenskemu plesu moč ter vzgon vsaj toliko kot do zdaj.

View Gallery 7 Photos